Majhna kmetija agronoma Iraklija Shkoze se nahaja nedaleč od morja v osrednji Albaniji. Tam je pravi raj: z vsakoletnim naraščanjem temperature zraka se je namreč Shkoza leta 2019 domislil ideje o diverzifikaciji – razširitvi poslovanja na širšo paleto izdelkov ali storitev, razširitvi ponudbe izdelkov in prodaje, v času, ko bi se drugi ljudje njegovih let že zdavnaj upokojili.
Neustrašni 75-letnik je najprej prinesel semena eksotičnih rastlin iz Afrike in Amerike in jih posadil na svoji dvohektarski parceli. Rastline so se hitro in zelo dobro prilagodile toplemu lokalnemu podnebju. Treba je opozoriti, da je bila regija Divjake, ki se nahaja med rahlo hribovitimi kmetijskimi zemljišči in morjem, nekoč žitnica Albanije, danes pa tamkajšnji kmetje gojijo zelenjavo in lubenice za lokalni trg in za izvoz.
Kako se prilagoditi na planet, ki se segreva?
Naraščajoče temperature in pomanjkanje delavcev so terjali davek tudi na kmetijah. Majhna balkanska država z 2,7 milijona prebivalcev je v samo desetih letih izgubila 400.000 delovno sposobnih ljudi, poroča spletna stran TPortal. Izredne razmere pa kličejo po prilagajanju ...
Globalno segrevanje je spremenilo podnebje Albanije, za katero so značilna vroča, suha poletja in mile zime. Povprečne temperature na Zahodnem Balkanu naj bi se do konca stoletja zvišale za 3,5 do 8,8 stopinje Celzija, na podlagi študije iz leta 2022 – ob predpostavki nadaljevanja zmernih do visokih emisij toplogrednih plinov.
Vročinski valovi bodo verjetno poškodovali pridelke, zlasti v Albaniji, kjer so povprečne poletne temperature najvišje, pravita raziskovalca Daniel Muller in Max Hofmann z Leibnizovega inštituta za kmetijski razvoj v tranzicijskih gospodarstvih. Leta 2020 so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo predstavljali 19 odstotkov bruto domačega proizvoda Albanije. Škoda bo občutna. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje in sprememba delovanja.
Podnebne spremembe niso nujno popolna katastrofa, če se jim prilagodimo in jih izkoristimo, je optimističen Shkoza. Poudarja, da eksotično sadje zahteva manj vode in manj vzdrževanja, kar zmanjšuje proizvodne stroške.
Albanski kmetje morajo začeti pridelovati veliko več eksotičnega sadja, da bi izkoristili ugodno podnebje, meni. "To sadje je na evropskem trgu zelo iskano, vendar vsi vemo, da prihaja od daleč – iz Latinske Amerike, jugovzhodne Azije, Nove Zelandije ali Avstralije, prevoz v evropske države pa ima svojo finančno ceno, pa tudi drugo, ki jo je treba plačati, in sicer svežino izdelka," je dejal.
"Če bi omenjeno sadje prihajalo iz Albanije, ne bi bilo le cenejše, ampak tudi bolj sveže," poudarja agronom Altin Hila.
Papaje, ki jih ponujajo na evropskih trgih, na drugih celinah oberejo še zelene in nato prispejo v Evropo, kjer jih umetno dozorijo, dodaja Vasil Nikolovski, vodja proizvodnje iz Severne Makedonije, ki že nekaj let dela v Divjaki. Pravi, da lahko vse našteto sadje dozori v Albaniji. Albanija ima dovolj zmogljivosti, da zadosti povpraševanju evropskega trga, in bi lahko z izvozom eksotičnega sadja ustvarila promet od 100 do 200 milijonov evrov na leto.
Shkoza že izvaža papajo, pasijonko in pepino, ki izvirajo iz Latinske Amerike, na evropske trge.
Kmet Lulzim Bullari je sledil Shkozinemu zgledu in blizu Elbasana začel gojiti kivi. "Ne bi se smeli pritoževati nad visokimi temperaturami, saj je bila pridelava kivija v zadnjih dveh letih za nas pravi blagoslov," je povedal za AFP in dodal, da sadje goji skoraj izključno za izvoz v Švico in na Nizozemsko.
Bullari je pred kratkim na približno 15 hektarjih začel gojiti figovce iz Severne Afrike, ki so zelo odporni na mile zime. "Sreča je na strani pogumnih in teči moraš, da jo ujameš," je zaključil.
Še en opomnik, da se moramo čim prej prilagoditi na podnebne spremembe.
Vir: TPortal
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV