Podjetja iz članic EU so v letu 2023 po podatkih združenja Eurofer skupno izvozila za 16,3 milijona ton končnih izdelkov iz jekla. Izvoz sicer v zadnjem desetletju nenehno upada, saj je leta 2014 dosegal še 29,4 milijona ton.

ZDA so bile za EU drugi največji trg za izvoz izdelkov iz jekla, v največje svetovno nacionalno gospodarstvo je šlo 2,2 milijona ton ali 13,5 odstotka izvoza teh izdelkov. Pred ZDA je bila le Turčija z 2,3 milijona tonami, več kot milijon ton je dosegal še izvoz v Švico in Mehiko.

Manjši je bil po podatkih združenja European Aluminium predlani skupni izvoz izdelkov iz aluminija in aluminijevih zlitin iz EU. Dosegel je nekaj več kot 620.300 ton. Od tega je na ZDA odpadlo 155.160 ton ali četrtina. Drugi največji trg je bila Turčija z okoli 79.400 tonami, sledile so Mehika, Kitajska in Kanada.

Če so ZDA čisto na vrhu izvoznih trgov za jeklarje in izdelovalce aluminija in izdelkov iz aluminija v EU, pa enako ne velja za pomen evropskega uvoza za ameriško gospodarstvo.

V ZDA so namreč leta 2023 po podatkih tamkajšnje uprave za zunanjo trgovino skupaj uvozili za 25,6 milijona ton jekla in izdelkov iz jekla, kar je predstavljajo približno četrtino vse porabe. Uvoz se je v zadnjih letih zmanjšal, od 2015 za približno 28 odstotkov.

Daleč največji izvozniki jekla in izdelkov iz jekla v ZDA so bila podjetja iz Kanade, Mehike, Brazilije, Južne Koreje, Japonske in Vietnama, na katere je skupaj odpadlo več kot 80 odstotkov uvoza. Edini evropski izvoznik z občutnejšim pomenom so bila podjetja iz Nemčije.

Pri aluminiju in izdelkih iz aluminija so bile ZDA, kot so na spletni strani spomnili pri Reutersu, bolj uvozno odvisne. Okoli polovice potreb namreč pokrijejo z uvozom, daleč največ pa predstavlja uvoz iz Kanade.

ZDA so že leta 2018, v času prve Trumpove administracije, z argumentom skrbi za nacionalno varnost uvedle 25-odstotne carine na uvoz jekla in izdelkov iz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija in izdelkov iz aluminija. Pri tem so sprva iz ukrepa izvzele uvoz iz EU, Kanade in Mehike, nato pa ukinile tudi te izjeme.

Po izvolitvi Joeja Bidna so se trgovinski odnosi izboljšali, a zaščitni ukrepi pri jeklu in aluminiju niso povsem izginili. S 1. januarjem 2022 je carine nadomestil sistem kvot. Tudi za EU so tako veljale uvozne kvote, izračunane na podlagi zgodovinskih podatkov, ki so se letno prilagajale. Zanje omenjene visoke carine ne veljajo, za uvoz nad zgornjo mejo kvote pa veljajo.

Obstajajo tudi izjeme za določene posebne nišne izdelke, ki jih v ZDA ne izdelujejo. Ali bodo vse te izjeme še naprej veljale, še ni znano.

Kaj pravijo v slovenskih podjetjih?

Uvedba carin je slaba novica, se strinjajo slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z jeklom in aluminijem. Predvsem se bojijo še večjih pritiskov konkurence.

Jeklarska skupina Sij v ZDA vidi pomemben trg z dolgoročnim potencialom, lani pa je tam ustvarila 9,9 odstotka prihodkov od prodaje oz. približno 16,5 odstotka več kot v letu pred tem, so za STA povedali v Siju. "Z lastnim podjetjem Sij Americas smo v ZDA prisotni že več kot 30 let, leta 2022 pa smo vzpostavili tudi lastno, več kot 3000 kvadratnih metrov veliko skladišče blizu Chicaga v mestu Romeoville, da naše izdelke še bolj približamo kupcem in si izborimo še večji tržni delež na ameriškem trgu," so pojasnili.

Ob tem so spomnili, da ima Slovenija trenutno za izvoz nerjavne debele pločevine v ZDA dodeljeno četrtletno uvozno kvoto, ki je oproščena carinskih dajatev. Količine, ki presegajo to kvoto, pa so obremenjene s 25-odstotno uvozno carino na jeklo.

Na področju orodnih jekel imajo za nekatere vrste, ki jih ameriška jeklarska podjetja ne proizvajajo ali pa jih izdelujejo v omejenih količinah, odobrene t. i. izločitve. Te veljajo za točno določene kakovosti in dimenzije izdelkov. Če za posamezno vrsto jekla izločitev ni odobrena, je tudi ta uvoz obremenjen z 25-odstotno carino, so dodali.

"Podrobnosti o tem, ali bo sistem carin ostal enak kot doslej ali pa bodo uvedene nekatere spremembe glede kvot in izjem, glede na zelo splošne napovedi ameriškega predsednika še niso jasne," so opozorili. "Ukinitev kvot in izjem ter morebitno nadaljnje zviševanje uvoznih dajatev bi negativno vplivalo na našo cenovno konkurenčnost v primerjavi z ameriškimi proizvajalci jekla, zato bomo skrbno spremljali razvoj dogodkov in se odzivali skladno z našimi strateškimi cilji," so napovedali.

V predelovalcu aluminija Impol so medtem obseg izvoza v ZDA kot odgovor na protidumpinške postopke zmanjšali že v letu 2020, so navedli za STA. Tudi tedaj je ZDA vodil Trump. Skupina je tako še leta 2019 na trgu ZDA realizirala 10 odstotkov celotne prodaje, v letu 2020 pa se je ta delež znižal na 4,5 odstotka.

"Zaradi nadaljnjih pritiskov in negotovosti, saj antidumpinške stopnje niso bile fiksno postavljene, ampak dopuščajo možnost naknadnega poračuna, se je obseg prodaje dodatno zmanjševal," so pojasnili. Lani tako ni predstavljal niti treh odstotkov celotne prodaje skupine Impol.

"Vsekakor dodatne carine v ZDA ob nespodbudnem stanju na trgu Evrope ne pomenijo nič dobrega, saj se bomo v že tako zahtevnih razmerah soočali s še večjimi pritiski konkurence in dodatno omejenimi tržnimi priložnostmi," so poudarili v Impolu.

Zatrdili so še, da posledično težijo k čim večji razpršenosti prodajnega programa, tako po geografskih trgih kot po izdelkih in industrijah, s čemer skušajo čim bolj optimalno obvladovati tržna nihanja in zagotavljati stabilnost poslovanja.

Še manj so od ameriškega trga odvisni v proizvajalcu primarnega aluminija in aluminijevih zlitin Talum. Lani so tam prodali manj kot pol odstotka svoje proizvodnje, zato jih carine ne bodo neposredno prizadele, so pojasnili za STA.

"Kakšni bodo posredni učinki, je v tem trenutku zgolj ugibanje. Vsekakor pa kakršenkoli ukrep, ki lahko vodi v trgovinske vojne, ne more pozitivno vplivati na nikogar," so podčrtali.

"Še toliko bolj nas lahko skrbi učinek na industrijo materialov, ki se v Evropi zaradi neprimerljivih pogojev poslovanja že tako sooča s padanjem svoje konkurenčne sposobnosti v primerjavi s konkurenti iz drugih delov sveta," so pristavili.