Grenlandija je postala privlačna naložbena destinacija, predvsem po interesu Donalda Trumpa, da bi ZDA prevzele nadzor nad tem otokom, bogatim z minerali ... Čeprav je otok v bistvu danski ...

Takoj po tej ideji so nekateri izmed najbogatejših ljudi na svetu, kot so Jeff Bezos, Bill Gates in Michael Bloomberg, začeli strateško vlagati na otok. Po poročanju Johna Boltona, nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost, je Trump o nakupu Grenlandije prvič razpravljal že konec leta 2018. Idejo mu je, kot se je izkazalo, podal poslovnež Ronald Lauder.

Lauder, dedič bogastva Estée Lauder, je po podatkih danskega časopisa Politiken že investiral v grenlandsko podjetje za polnjenje steklenic s pitno vodo. To podjetje je v solastništvu Jørgena Wæverja Johansena, lokalnega predsednika vladajoče stranke Siumut v Nuuku in soproga grenlandske zunanje ministrice Vivian Motzfeldt, kar je povzročilo zaskrbljenost glede političnega vmešavanja. Istočasno so Jeff Bezos, Bill Gates in Michael Bloomberg od leta 2019 investirali v Kobold Metals, podjetje, ki z umetno inteligenco išče vredne redke zemeljske minerale. Te naložbe, usmerjene v pospeševanje inovacij v zeleni energiji, prikazujejo preplet zasebnih interesov z dolgoročnimi geopolitičnimi cilji.

Pogled na gospodarske strategije in ključne naložbe v Grenlandiji

Pomembna povezava med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in milijarderjem Ronaldom Lauderjem sega v skupne študijske dni. Bolton je potrdil, da je Lauder Trumpu predlagal nakup Grenlandije in se celo ponudil za posrednika pri danski vladi. Ko je bila njegova ponudba zavrnjena, je bil Trump besen in leta 2019 je zavrnil obisk na Danskem. Lauder je še naprej branil svojo vizijo.

Lauder ni ostal zgolj pri besedah; investiral je v grenlandsko podjetje Greenland Water Bank, ki polni mineralno vodo, in je del konzorcija Greenland Development Partners, registriranega v Delawaru. Podjetje, ki si prizadeva za izvoz grenlandske izvirske vode na svetovni trg luksuznih izdelkov, je pred to naložbo poročalo o majhni izgubi v letu 2024. Omeniti velja tudi njegovo vpletenost v Greenland Investment Group, ki želi razviti hidroelektrarno na največjem grenlandskem jezeru Tasersiaq. V odboru je od 31. julija lani predsednica nekdanja namestnica ameriškega državnega sekretarja Josette Sheeran, kar dodatno poudarja visoko raven udeležbe. Strokovnjaki, kot je Rasmus Sinding Søndergaard, svarijo, da gre morda za strateške politične razloge, ki se prepletajo z gospodarskimi interesi.

V primeru grenlandskih investicij so politične povezave precej izrazite

Eden izmed vlagateljev, Jørgen Wæver Johansen, je soprog grenlandske zunanje ministrice Vivian Motzfeldt in lokalni predsednik vladajoče stranke Siumut. Pred letom 2018 je bila celo članica uprave Greenland Water Bank. Ta povezava je sprožila kritike, ko je voda iz tega podjetja predstavljala Grenlandijo na poslovnem dogodku v Washingtonu. Strokovnjaki menijo, da takšno prepletanje poslovnih in političnih interesov vzbuja dvome o preglednosti in morebitnih konfliktnih situacijah.

Svend Hardenberg, drugi poslovni partner, ima prav tako pomembne politične vezi in je od lanskega leta vključen v kontroverzno avstralsko rudarsko podjetje Energy Transition Minerals. Izredni profesor Rasmus Leander Nielsen poudarja, da je v majhni družbi, kot je Grenlandija, navzkrižja interesov težje preprečiti, saj je število ljudi na vplivnih položajih omejeno, pogosto pa se pojavljajo tudi sorodstvene vezi. Hkrati pa priznava, da je komercialnim podjetjem treba omogočiti, da poslujejo in prinašajo koristi državi, kot je izvoz vode. Naaja Nathanielsen, grenlandska ministrica za poslovanje, minerale, energijo, pravosodje in enakost, je zagotovila, da se vse naložbene dejavnosti obravnavajo v skladu z veljavno zakonodajo in okvirji, ki so primerljivi z Dansko.

Trump si želi tudi Grenlandije
Trump si želi tudi GrenlandijeFOTO: Profimedia

Medtem ko se je Ronald Lauder osredotočal na vodo in hidroenergijo, so se drugi velikani obrnili na rudarjenje. Od leta 2019 so Jeff Bezos, Bill Gates in Michael Bloomberg investirali v podjetje Kobold Metals. To podjetje uporablja umetno inteligenco za iskanje vrednih redkih zemeljskih mineralov, ki so ključni za razvoj zelene tehnologije. Naložbe so bile usmerjene prek sklada Breakthrough Energy, ki ga upravlja Bill Gates in je namenjen pospeševanju inovacij v zeleni energiji. Decembra 2024 je Koboldov investicijski krog serije C pritegnil 537 milijonov dolarjev (skoraj 460 milijonov evrov), s čimer se je podjetje ovrednotilo na skoraj 3 milijarde dolarjev (skoraj 2,6 milijarde evrov).

Leta 2022 je v Kobold Metals investiral tudi Sam Altman, izvršni direktor OpenAI, kar dodatno poudarja visokoprofilni status teh naložb. Podjetje trenutno zbira dodatna sredstva, kar pomeni, da bi lahko v prihodnosti ponovno pritegnilo zanimanje milijarderjev, še posebej, ko je Grenlandija v ospredju globalnih razprav. Rast vrednosti Kobold Metals in intenzivno iskanje virov kažeta na ključno vlogo, ki jo Grenlandija igra pri zagotavljanju surovin za prihodnje zelene industrije, obenem pa sproža vprašanja o nadzoru nad temi pomembnimi viri in morebitnih vplivih na okolje ter lokalno prebivalstvo.

Grenlandija v primežu tujih investitorjev: kdo brani domače interese?

V luči povečanega tujega zanimanja za njene naravne vire se Grenlandija aktivno odziva s krepitvijo svoje suverenosti in regulatornih okvirov. Odločno zavrača idejo o 'prodaji' ter poudarja avtonomijo v odločanju o svojih virih in strateških projektih. Odgovor grenlandskih oblasti vključuje načrt za oblikovanje novega zakona o pregledu naložb, ki naj bi bil dokončan spomladi, kar bo zagotovilo boljšo varovalko pred nepreglednimi ali politično motiviranimi investicijami. Ta zakon bo služil kot orodje za skrbno ocenjevanje vseh tujih investicij, s poudarkom na trajnosti, družbeni odgovornosti in skladnosti z nacionalnimi interesi.

Kar zadeva načrtovani projekt hidroelektrarne na jezeru Tasersiaq, je ministrica Naaja Nathanielsen izrecno navedla, da bo šlo za javni razpis. To pomeni, da bo vsak vlagatelj imel enake pogoje in da nihče ne bo imel preferenčnega statusa, ne glede na predhodne naveze ali politično vpletenost. Transparentnost javnih razpisov naj bi tako zaščitila interese Grenlandije in zagotovila optimalno izkoriščanje naravnih virov v korist lokalnega prebivalstva. Omenjene izjave jasno nakazujejo na odločno držo grenlandskih oblasti, da kljub zapletenim globalnim igram ohranijo nadzor nad svojo prihodnostjo in preprečijo morebitno politično vmešavanje, ki bi preseglo zgolj ekonomske interese.

Skupna slika kaže na izrazito kompleksno interakcijo med gospodarskimi, geopolitičnimi in družbenimi dejavniki v arktični regiji. Ameriške naložbe na Grenlandiji, ki jih poganjajo milijarderji z ambicijami predsednika Donalda Trumpa, predstavljajo preizkušanje meja nacionalne suverenosti in sposobnosti malih držav, da uravnotežijo gospodarski razvoj z ohranjanjem integritete in avtonomije. Ugotovitve kažejo na trend, kjer se zasebni kapital, zlasti tisti s političnimi povezavami, usmerja v strateško pomembne regije, kot je Grenlandija, kar odpira vprašanja o preglednosti, upravljanju in končnem prejemniku koristi.

Svetovalec za nacionalno varnost, Rasmus Sinding Søndergaard, jasno poudarja, da je v Trumpovem ekosistemu zasebna podpora pogosto pomembnejša od uradnih diplomatov, kar ustvarja situacijo, kjer se poslovni in politični interesi nevarno prepletajo. Za Grenlandijo to pomeni nujnost krepitve regulatornih okvirov, kot je novi zakon o pregledu naložb, ter vzpostavitve trdnih mehanizmov, ki zagotavljajo, da bo razvoj potekal v korist njenega prebivalstva. Kljub izzivom in zapletenosti razmer ostaja Grenlandija ključen igralec v globalnih tekmah za vire in strateško pomembno območje, ki si prizadeva ohraniti lastno pot sredi vse večjega tujega vpliva.

Viri: New York Post, Politiken, Forbes