Za 2026 v Banki Slovenije medtem ostajajo pri napovedani 2,8-odstotni krepitvi bruto domačega proizvoda (BDP). Naj bi se pa rast po njihovih ocenah spet nekoliko upočasnila v 2027, namreč na 2,4 odstotka.

V Banki Slovenije tako ugotavljajo, da se je po hitrem okrevanju slovenskega gospodarstva po pandemiji covida-19 rast gospodarske aktivnosti letos umirila, umirjanje pa je še večje od predhodnih napovedi. Bo pa v obdobju 2025–2027 povprečna rast z 2,5 odstotka spet nekoliko višja, pri čemer v Banki Slovenije računajo na zasebno potrošnjo ob rasti realnih dohodkov, vnovič okrepljeno investicijsko aktivnost države in postopno okrevanje zunanjega povpraševanja, ki bi potem spodbudilo tudi zasebne investicije.

Napoved za rast sicer spremljajo tveganja, povezana z notranjimi strukturnimi izzivi slovenskega gospodarstva ter z zunanjimi tveganji, povezanimi z geopolitičnimi pretresi in morebitnimi protekcionističnimi pretresi v zunanji trgovini.

Nižja je tudi napoved inflacije

Če je junija Banka Slovenije za letos in prihodnji dve leti napovedovala še 2,4-, 3,0- in 2,3-odstotno inflacijo, zdaj za letos napoveduje 2,0-odstotno inflacijo, za prihodnji dve leti pa 2,2-odstotno. V 2027 naj bi dosegla 2,1 odstotka. Inflacija se bo tako kljub začasnemu zvišanju ob koncu tega leta in v začetku naslednjega zaradi višjih cen hrane, učinka osnove in dviga računov za elektriko ob novem sistemu obračunavanja omrežnin gibala okoli dvoodstotnega srednjeročnega cilja Evropske centralne banke.

Območje z evrom je novembra beležilo 2,2-odstotno medletno inflacijo, je drugo oceno danes sporočil evropski statistični urad Eurostat, potem ko je v prvi oceni poročal o 2,3-odstotni rast cen življenjskih potrebščin. V EU je bila inflacija 2,5-odstotna. V Sloveniji so cene življenjskih potrebščin na letni ravni zrasle za 1,6 odstotka.