Brezposelnost v Nemčiji še vedno raste, gospodarstvo pa še kar peša

Ključ je v makroekonomskem denarnem krogu, ki ga tvorijo gospodinjstva, podjetja in država. Ko gospodinjstva in podjetja varčujejo (torej iz kroga umaknejo del svojega dohodka), se skupna poraba zmanjša. Če država v tem trenutku ne poveča svojih izdatkov (prek proračunskega primanjkljaja), se krog skrči. Izdatki padejo, podjetja proizvajajo manj in brezposelnost raste.

V preteklosti je Nemčijo reševal presežek v izvozu, saj je tujina kupovala več nemških izdelkov, kot jih je Nemčija uvažala. Toda zaradi novih trgovinskih omejitev, zlasti iz ZDA, ta vir financiranja usiha. Zato bi morala država sama prevzeti vlogo stabilizatorja gospodarstva.

Nemška vlada svojo politiko pogosto opira na gibanje bruto domačega proizvoda (BDP). Toda zadnje revizije statistike so razkrile, da so prejšnje ocene dejansko olepševale sliko. Tam, kjer je statistika kazala stagnacijo, imamo zdaj jasno recesijo. Ekonomisti že dolgo opozarjajo, da BDP ni zanesljiv kazalnik blaginje, saj ga spremljajo velike revizije in ne odraža socialnega položaja prebivalstva. Kazalniki, kot so stopnja zaposlenosti, število prostih delovnih mest in industrijska proizvodnja, so bolj neposredno pokazali, da je kriza resna.

Vlada si prizadeva povečati delovno udeležbo, celo med upokojenci. A to je protislovno: brezposelnost že zdaj raste, novih delovnih mest pa ni. Hkrati produktivnost raste, kar pomeni, da se za enak obseg BDP porabi manj delovnih ur. Brez namerne prerazporeditve dela (npr. krajšanja delovnega tedna) se bo to neizogibno odrazilo v večji brezposelnosti.

Če se bo rast brezposelnosti nadaljevala s približno 15.000 novimi brezposelnimi na mesec, bi do leta 2029 stopnja brezposelnosti v Nemčiji lahko dosegla 5 odstotkov. To pa bi odprlo vrata politični desnici in povzročilo družbene napetosti.

Vir: Financial times

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice: