Julija je francoski premier François Bayrou predlagal, da se velikonočni ponedeljek in dan zmage v Evropi (8. maj) umakneta s seznama državnih praznikov. Njegov argument je bil razbremenitev proračuna in povečanje produktivnosti. Vendar je predlog takoj naletel na oster odpor tako levičarjev kot desničarjev, Bayrou pa se je znašel pod pritiskom kritik, poroča spletna stran TPortal. Premier je sicer takrat dejal, da bi ukinitev dveh praznikov v državno blagajno prinesla več milijard evrov. Odziv na proračunske reze je bil tako silovit, da se je zamajala vlada - glasovanje o zaupnici je potekalo 8. septembra. Parlament na glasovanju ni podelil zaupnice vladi pod vodstvom Francoisa Bayrouja, tako da je francoski predsednik Emmanuel Macron za novega premierja že imenoval dosedanjega obrambnega ministra Sebastiena Lecornuja.
Podobne ideje so se pojavile tudi v drugih državah
Slovaška je v okviru varčevalnih ukrepov v začetku junija ukinila enega od svojih državnih praznikov, ki je 17. novembra.
Na drugi strani Atlantika je ameriški predsednik Donald Trump prav tako kritiziral število državnih praznikov in jih označil za drage za ameriško gospodarstvo. Njegova izjava, da preveč državnih praznikov stane milijarde dolarjev, je sprožila nadaljnje polemike, ker je bila podana na Juneteenth, dan, ki označuje konec suženjstva in ga je uvedel njegov politični tekmec Joe Biden.
Ali je manj državnih praznikov res več?
Toda kako močno državni prazniki v resnici vplivajo na gospodarsko produktivnost? Strokovnjaki, s katerimi se je DW pogovarjal na to temo, pravijo: ne veliko.
"Produktivnost je manj odvisna od števila državnih praznikov in bolj od kapitalskih naložb, znanja in tehnologije delovne sile," pravi Charles Cornes iz britanskega svetovalnega podjetja Cebr.
Nekatere raziskave celo kažejo, da imajo lahko prazniki pozitiven vpliv na določene dele gospodarstva, kot sta poraba v trgovini na drobno in turizem. Študija iz leta 2021 kaže, da lahko znatno povečajo porabo, ne pa tudi BDP – razen če padejo na vikend in so izravnani.
Po drugi strani pa so študije Mednarodnega denarnega sklada in nemške centralne banke Bundesbank pokazale, da bi bila kakršna koli rast BDP zaradi dodatnega delovnega dne zelo omejena.
Prazniki kot orodje proti izgorelosti
Ekonomisti opozarjajo tudi na negativne posledice skrajševanja prostih dni, saj izboljšujejo zadovoljstvo delavcev, zmanjšujejo stres in povečujejo dolgoročno produktivnost.
Pomanjkanje počitka povečuje tveganje za izgorelost, kar nato zmanjšuje splošno delovno uspešnost, pravi Adewale Maye, analitik pri Inštitutu za ekonomsko politiko v Washingtonu.
Države, ki združujejo zakonsko določen plačan dopust z državnimi prazniki – kot so Avstrija (38 dni), Danska in Finska (vsaka po 36 dni) – so med najbogatejšimi glede na BDP na prebivalca.
Nasprotno pa ZDA nimajo zakonsko določenega plačanega dopusta in čeprav imajo 11 državnih praznikov, mnogi Američani še vedno delajo na te dni, zlasti v trgovini na drobno in turizmu, kjer prosti dnevi niso zagotovljeni.
Več dela ne pomeni nujno večje rasti
"ZDA ne trpijo zaradi pomanjkanja dela. Trpijo zaradi neenakosti in negotovosti delavcev," pravi Maye. Dodaja, da bolj zdrava družba ni tista, v kateri ljudje največ delajo, ampak tista, v kateri ima vsakdo možnost počitka, varnosti in napredka.
Cornes ima podobno stališče in poudarja, da povečanje števila delovnih dni ne poveča nujno produktivnosti. Kot primer navaja Nemčijo. "Če bi Nemci delali manj ur, a ohranili enako raven produktivnosti, gospodarstvo ne bi trpelo. Lahko bi imeli več prostega časa – brez ekonomske škode," pravi Cornes.
Vir: DW in TPortal
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV