Smo na začetku razmaha drugačnega tipa poslovanja in zdaj je čas za digitalizacijo. Druge možnosti praktično ni, sicer je veliko tveganje za propad. "Še naprej bodo lahko poslovala zgolj podjetja, ki bodo uspela napraviti preskok. Neprilagojena bodo medtem ostajala vse bolj v ozadju. Ne bodo zmogla zadržati svojega tržnega deleža, kaj šele, da bi ga povečala," je prepričan predstojnik Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, prof. dr. Miroslav Rebernik. 

"Poslovni svet je eno samo pokopališče podjetij, ki so vztrajala na zastarelih proizvodih, načinih proizvodnje in poslovnih modelih," je opozoril in dodal, da se je "svet pač temeljito spremenil in podjetja brez prilagoditve poslovnih procesov ne morejo prosperirati." 

Vsaka sprememba in prilagoditev v poslovnem svetu je praviloma polna vprašanj in izzivov. Digitalizacija je še posebej zahtevna, je širok pojem, ki ne zajema zgolj enostavne uporabe računalnikov in mobilnih telefonov z osnovno pisarniško programsko opremo ali postavitve spletnih strani in trgovin. Zraven spadajo med drugim digitalizacija poslovnih prostorov, vzpostavitev digitalnih rešitev za podporo strankam, veriženje blokov, 3D tiskanje in tako dalje. Slednje pa je težje vpeljati, saj prinese več stroškov in potrebe po usposobljenih dodatnih zaposlenih. 

Delno se tudi zato slovenska predvsem najmanjša podjetja povečini poslužujejo enostavnejših digitalnih tehnoloških rešitev in orodij. Tako je namreč pokazala raziskava Slovenskega podjetniškega observatorija, ki je razkrila, da imajo praviloma spletne strani in rešitve za brezpapirno poslovanje ter uporabljajo programska orodja, medtem pa se bistveno manj poslužujejo zahtevnejših in zapletenih rešitev. 

"V naši raziskavi smo ugotovili, da največ podjetij uporablja spletne strani (91 odstotkov), orodja za podporo timskemu delu in sodelovanju (87 odstotkov), programske rešitve za brezpapirno poslovanje (79 odstotkov) in socialna omrežja (73 odstotkov). V bistveno manjši meri istočasno uporabljajo zahtevnejše rešitve, kot so 3D-tisk, industrijski in storitveni roboti ter veriženje blokov," je izpostavila redna profesorica na na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, prof. dr. Barbara Bradač Hojnik. 

Na mestu je vprašanje, zakaj. In mala in srednja podjetja so v raziskavi med razlogi večinoma navajala finančne težave pri digitalizaciji. Razumljivo, stroški so ob začetni investiciji v digitalne tehnologije in obenem je treba imeti denar za vzdrževanje in za nadgrajevanje tehnoloških rešitev, kar je neizpodbitno dodatna obremenitev, ki pa se sčasoma povrne in obrestuje. 

Kot drugo težavo so v podjetjih opozorili na pomanjkanje zaposlenih in po besedah prof. dr. Bradač Hojnikove je "rezultat pričakovan, ker so bila anketirana predvsem mala podjetja, v katerih se pogosto soočajo z deficitom resursov in hkrati zaposleni opravljajo več različnih nalog, kar vodi do njihove preobremenjenosti". Je pa zanimivo, "ker podjetja zaznavajo manj težav z ustreznim znanjem kot s preobremenjenostjo zaposlenih. Najmanj težav imajo namreč pri iskanju ustreznih digitalnih rešitev, kar pomeni, da je na trgu dovolj tehnoloških rešitev, ki jih lahko uporabljajo, oziroma - povedano drugače -, da je dovolj specializiranih ponudnikov rešitev, izdelanih po meri posameznih podjetij." 

Kje dobiti denar, kadre, znanje in informacije?

Izsledki raziskave torej kažejo, da podjetja poleg denarja potrebujejo kadre, znanje in informacije, ki pa jih tudi v Sloveniji lahko dobijo na več naslovih. 

Tovrstno neposredno podporo na področju digitalne preobrazbe od leta 2019 denimo izvajajo v Digitalnem inovacijskem stičišču Slovenije (DIH Slovenije) in njihova direktorica mag. Katja Mohar Bastar opaža vse večje zanimanje za digitalizacijo pri malih in srednjih podjetjih, kar se po njenih besedah odraža tudi v presežku povpraševanja nad ponudbo različnih spodbud. Ve, da se podjetja zlasti na začetku poti težko odločajo za investicije v digitalno opremo in storitve, in se zaveda, da so "zato državne spodbude in evropska sredstva nujna za olajšanje prehoda." Tudi prof. dr. Barbara Bradač Hojnik ocenjuje, da lahko k izboljšanju situacije veliko prispeva podporno okolje s spletom storitev in "ugotavlja, da se mala in srednje velika podjetja ne bodo mogla primerno digitalizirati brez njihove podpore."  

Na voljo so številne finančne spodbude in največje je zanimanje za vavčerje za digitalizacijo 

Digitalizacija gospodarstva, še posebno malih in srednje velikih podjetij, je v zadnjih letih ena izmed prednostnih nalog, poudarjajo tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. V namen hitrejšega prehoda v digitalni svet je bilo sprva ustanovljeno Digitalno inovacijsko središče Slovenije in pozneje Služba vlade za digitalno preobrazbo. Istočasno deluje Slovenska digitalna koalicija, ki združuje različne deležnike in predstavlja vez med gospodarstvom in državo. Podjetja se tako lahko obrnejo na več digitalnih inovacijskih stičišč in imajo na voljo finančne spodbude. 

DIH Slovenije financira prav gospodarsko ministrstvo. Zato lahko podjetjem in drugim organizacijam kot enotna vstopna točka za digitalizacijo nudi brezplačno informacijsko podporo in brezplačno podporo na področju iskanja nepovratnih sredstev in drugih finančnih virov ter pri sklepanju projektnih partnerstev, svetovanja in mentorstva. 

Ministrstvo sofinancira tudi storitve Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, ki nudi nato brezplačne storitve informiranja, promocija, svetovanja in mentorstva za mala in srednje velika podjetja. Poleg navedenega, kjer gre za neposredno podporo digitalizaciji in digitalni transformaciji, Slovenski podjetniški sklad, SPIRIT Slovenija in ministrstvo spodbujajo posodobitve z dodatnim financiranjem in investiranjem ter garancijami za posojila, pa tudi mentorstvom, svetovanjem in usposabljanjem. 

Mala in srednje velika podjetja se lahko prijavljajo na razpise za digitalno transformacijo, priložnosti so ponujali tudi drugi evropski projekti za sofinanciranje novih poslovnih idej. Večinoma gre za nepovratna sredstva. Do konca leta 2023 so na voljo vavčerji za digitalni marketing, za digitalne kompetence, za digitalno  strategijo in za kibernetsko varnost, za katere so do sedaj skupno namenili več kot 21 milijonov evrov iz sredstev evropske kohezijske politike. Največ - 2893 - so jih odobrili mikro podjetjem, preostanek so dobila mala in srednja podjetja. Prav tako je bilo nekaj manj kot 60 milijonov evrov porabljenih za javne razpise za e-poslovanje in za digitalno transformacijo malih in srednje velikih podjetij.  

Podobne spodbude so še dandanes in izjemno zanimanje je predvsem za vavčerje. Od leta 2019 do danes je bilo tako odobrenih skupno 4272 digitalnih vavčerjev, in sicer 627 za kompetence, 2685 za marketing, 800 za strategije in 277 za kibernetsko varnost. Največje zanimanje je zaznati po vavčerju za digitalni marketing in Slovenski podjetniški sklad je ob nedavnem odprtju v roku ene ure prejel več kot 1400 vlog za pridobitev omenjenega vavčerja. Veliko je tudi povpraševanje po sofinanciranju do 100.000 evrov za digitalno transformacijo malih in srednje velikih podjetij, ki jih dodeljuje Slovenski podjetniški sklad. Na zadnjem javnem razpisu je bilo 311 malim in srednje velikim podjetjem dodeljenih vseh 30 milijonov evrov na enem odpiranju, poslanih pa je bilo kar 672 vlog. 

Že načrtujejo nove vavčerje

Kljub veliko odobrenih vavčerjev ostaja v Sloveniji še veliko podjetij, ki bi jih potrebovala. Potreba po tovrstnih spodbudah ostaja in tudi zato že načrtujejo nove. Načrt za okrevanje in odpornost, ki vključuje razpis za digitalno transformacijo gospodarstva, hibridni oblak in večdržavne projekte, predvideva skupno 56,5 milijona evrov. Obenem na ministrstvu pripravljajo predloge ukrepov za program v okviru evropske kohezijske politike za obdobje do leta 2027, tudi za digitalno preobrazbo malih in srednje velikih podjetij v višini 60 milijonov evrov. A pogajanja so še v teku in navedeni zneski niso potrjeni niti zagotovljeni. 

Priložnosti so in čas je pravi 

Četudi višina dodeljenih sredstev še ni znana, je nekaj zagotovo - spodbude bodo tudi v prihodnje. V širšem interesu je namreč imeti tehnološko razvita in uspešna podjetja z dodano vrednostjo, ki so sinonim za denar, znanje in uspeh. Številna tudi slovenska se tega zavedajo in že izkoriščajo možnosti. A ne (še) vsa. "Glede na število malih in srednjih podjetij v Sloveniji in ne glede na visoke številke že odobrenih vavčerjev ostaja še veliko podjetij, ki bi jih potrebovala. Zato še vedno ostaja potreba po tovrstnih spodbudah," je poudarila mag. Katja Mohar Bastar. 

Digitalni prehod predstavlja stroške; poleg investicij v strojno in programsko opremo je treba vlagati v zaposlene in v organizacijske podporne modele. Digitalizacija terja večjo opolnomočenje zaposlenih, ustrezno vodstvo, uporabo novih orodij, spodbujanje inovativnosti in podjetnosti, izgradnjo novih zmogljivosti ... in ključen je celostni pristop. 

"Kaj vam pomaga najnovejši pametni telefon, če ne znate uporabljati vseh njegovih zmogljivosti ter ga namenjate samo za telefoniranje in fotografiranje? Bistvo je torej v spreminjanju in preoblikovanju, v drugačnih mentalnih modelih in pristopih ter v izkoriščanju novih priložnostih, ki jih prinaša nova tehnologija," je poudaril prof. dr. Rebernik. 

Nujnost digitalizacije je seveda odvisna tudi od dejavnosti, a velika večina se bo morala prej ali slej prilagoditi novonastalim razmeram. Kmalu bodo prisiljena v delno, če ne že celotno digitalno preobrazbo, digitalizirati bodo morala vsaj določen del delovnega procesa, morda rezervacijsko platformo, komunikacijo z državno upravo ali pa kar celotno poslovanje. Marsikje pa je preobrazba že v polnem zamahu in po opažanjih mag. Katje Mohar Bastar se praktično dogaja povsod - v zdravstvu, turizmu in kulturni dediščini, kmetijstvu ... Sicer pa se zanjo najpogosteje odločajo proizvodna podjetja, "ki zaradi povečanja učinkovitosti proizvodnih procesov v digitalizaciji vidijo večjo priložnost. Prav tako so bolj digitalizirana podjetja v razvojno intenzivnejših panogah". 

In če ne že prej, je tudi med epidemijo covid-19 je postalo kristalno jasno, kako zelo pomembna je zmožnost hitre prilagoditve in posodobitve. Preživela so podjetja, ki so v zelo kratkem času lahko spremenila način dela, kar jim je omogočila predvsem digitalna tehnologija. 

"Prilagajala so se predvsem na osnovi digitalnih orodij, ki so omogočala nadaljevanje poslovanja, kot so uvajanje dela od doma, ki zahteva uporabo video-komunikacije, orodij za skupinsko delo in podobno," je spomnila prof. dr. Barbara Bradač Hojnik. Ravno tukaj tiči odlična odskočna deska za nadgradnjo in rast. "Uspešno uvedene spremembe lahko predstavljajo osnovo, na kateri bo začelo podjetje sistematično uvajati in razvijati digitalizacijo. Hkrati mu lahko predstavlja motivacijo v prihodnje, saj hitro prilagajanje v času krize kaže, da je sposobno uspešno uvajati spremembe," je prepričana. 

Priložnosti so in trenutek je pravi. "Če kdaj, je za podjetnice in podjetnike zdaj pravi čas, da zagrizete v procese podjetij in izkoristite priložnosti, ki jih zagotavlja država. Naj vas misel na prijavo na razpise za državne spodbude ne odvrne; postopki so kratki in enostavni. Državne spodbude lahko omogočijo, da bo prehod na digitalno, ki bo zagotovo nujen, olajšan tako s strokovno kot finančno pomočjo," je zatrdila mag. Katja Mohar Bastar. 

Zdaj je torej idealen in za mnoge tudi skrajni čas za digitalno preobrazbo in za posodobitev poslovanja. S spremembami bodo učinkovitejši, uspešnejši, boljši, hitrejši. Svet se spreminja, spreminjajo se stranke in spremeniti se mora tudi poslovanje. Prihodnost je v digitalnem in zelenem.