"Dodana vrednost na zaposlenega poenostavljeno povedano meri produktivnost zaposlenega kot razmerje med dodano vrednostjo, ki jo ustvari podjetje, in številom zaposlenih, ki ustvarjajo dodano vrednost. Ustvarjajo jo tudi stroji in neotipljiv kapital, kot so inovacije, blagovne znamke, patenti, ugled družbe in podobno," je naštel glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. 

In kakšna je v Sloveniji? Po zadnjih zbranih podatkih v letu 2021 je v zasebnih slovenskih gospodarskih družbah v povprečju znašala malo nad 53.000 evri. Najvišja je v jugovzhodni in osrednjeslovenski ter najnižja v pomurski in podravski regiji, pri čemer so razlike posledice sestave gospodarstva. "Vrednosti se razlikujejo tudi zaradi različne delovne intenzivnosti dejavnosti – večja delovna intenzivnost je povezana z nižjo produktivnostjo." Med panogami je najvišja v farmaciji, energetiki, specializirani trgovini ali posredovanju, najnižja je v gostinstvu in kmetijstvu. 

Cilj jo je povsod zvišati in v GZS načrtujejo, da bo do leta 2030 pri 88.000 evrih. "Računamo, da nam bo pri tem znatno pomagala tudi inflacija, medtem ko je cilj 100.000 evrov verjetno dosegljiv v letu 2035." Zadnjo številko je aprila letos v predvolilnem soočenju na POP TV  omenil tudi današnji premier Robert Golob, ki je poudaril, da moramo dodano vrednost na zaposlenega dvigniti na 100.000 evrov, sicer bomo ostali brez denarja za socialno državo in pravičnost. 

Dodana vrednost na zaposlenega je prepletena s produktivnostjo in oboje vpliva na splošno blaginjo. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), urednik in soavtor Poročila o produktivnosti 2022, je omenjeno soodvisnost ponazoril prek kakovosti življenja. "Pogoj za kakovostno življenje je dobra materialna osnova. Materialno osnovo merimo z bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca, kar lahko razdelimo na dve sestavini: Koliko nas dela in koliko ustvari vsak, ki dela," je opisal. Glede stopnje delovne aktivnosti je Slovenija v Evropski uniji zelo visoko. "Lahko se še minimalno dvignemo, ampak je zelo malo prostora za dvig kakovosti življenja v tem segmentu. Edini način za izpolnjevanje pričakovanj in želja, še posebej v vidu demografskega prehoda, je, da dvignemo svojo produktivnost. Sicer se enačba enostavno ne zapre." 

Produktivnost in visoka dodana vrednost na zaposlenega sta torej ključni za razvoj in za večjo blaginjo, a letošnjo Umarjevo poročilo znova kaže, da napredek pri produktivnosti sicer je, a da se slovenska podjetja prepočasi prilagajajo glede na bolj pospešene aktivnosti v preostalih evropskih in višegrajskih državah. Premalo je vlaganj v investicije, raziskave, razvoj, nove tehnologije, stroje in opremo, procesi modernizacije so preveč površinski, pri zaposlenih je opazen primanjkljaj v znanju, veščinah in kompetencah. Obenem se številna podjetja, ki so doslej dvigovala produktivnost, v negotovih časih soočajo s pritiski energetske krize in z omejitvami izpustov, ki jih lahko omilijo zgolj z razvojem, preobrazbo in prehodom na zeleno gospodarstvo. 

Podatki, ki so jih predstavili v Poročilu o produktivnosti, torej kažejo, da so slovenska podjetja prepovršna pri modernizaciji, digitalni in inovacijski preobrazbi. "Kar precej se jih sicer ukvarja s tovrstnimi temami in sploh nismo slabi po deležu podjetij, ki so inovacijsko aktivna. A vendar ob natančnejšem pregledu, recimo, kako intenzivna je raba robotov in do kakšne mere smo sposobni uporabljati zahtevnejše robote, pa začne Slovenija postopoma izgubljati," je opozoril. "Gospodarstvo še izkazuje visoko stopnjo odpornosti in podatki kažejo, da stanje še ni katastrofalno in da ni tako zelo slabo. A vendar strukturno glede na konkurenco drsimo nazaj oziroma še bolje povedano – tisti, ki so za nami, nas lovijo," je povedal. 

Na vprašanje, kaj moramo narediti za večjo produktivnost in kako povečati višjo dodano vrednost na zaposlenega, je odgovoril: "Prestaviti moramo iz druge v šesto prestavo in staviti na konje, ki so v dobi četrte industrijske revolucije." Svoj del moramo opraviti vsi: "Podjetja, zaposleni in tudi država. Namreč gre za soodvisnost in ključno je, kako podjetja delujejo, kako so organizirana, kakšna je vloga zaposlenih glede preusposabljanja za nove potrebe ..." Zaveda se, da so podjetja v težki situaciji, ker je negotovost izjemno visoka, ker ne vedo, na katere tehnologije staviti. "A smo v soodvisni družbi, kjer moramo skupaj dojeti, da tako ne bo šlo več, kot je šlo do sedaj. Enostavno moramo prestaviti v višjo prestavo."

Torej prilagoditi se bomo morali vsi – podjetja, zaposleni in tudi država. Poleg produktivnosti v zasebnem sektorju je namreč zelo pomembna tudi produktivnost slednje. "Ta neposredno vpliva na potenciale gospodarstva in podjetniškega sektorja. Vendar je s podatki bistveno težje pokazati dodano vrednost na zaposlenega v javnem sektorju, ker se meri na drugačen način in praktično poloviš višino plač. Država sama ne ustvarja prihodkov in izračun je po stroškovni metodi, zato je potrebno produktivnost države meriti na druge načine," je pojasnil Peter Wostner. "Zagotovo pa mora tudi država opraviti svoje delo v smislu produktivnosti, recimo pri zdravstvenih ali izobraževalnih storitvah. Podatki na primer kažejo, da se izrazito povečujejo neskladja na trgu dela, kar je posledica odsotnosti strateškega planiranja znotraj izobraževalnega sistema, ki se izraža v primanjkljaju zdravnikov in šolnikov."

Če povzamemo ugotovitve avtorjev Umarjevega poročila – produktivnost je ključna osnova za večjo materialno blaginjo prebivalstva, kar je prepleteno tudi z dodatno vrednostjo zaposlenega. "Za pospešitev rasti produktivnosti je ob upoštevanju novih izzivov, povezanih z energetsko krizo, visoko inflacijo in spremenjenimi globalnimi ekonomskimi odnosi potrebna premišljena ekonomska politika. Mora biti usmerjena v ohranjanje gospodarskega potenciala in konkurenčnosti, morala pa bi se prav tako bolj ambiciozno spoprijeti z dolgoročnimi izzivi in še zlasti priložnostmi, ki jih Slovenija ne izkorišča dovolj," razkriva poročilo. 

Politika mora soustvariti poslovno okolje za uspeh in rast, podjetja morajo odločneje ukrepati in se preobraziti v integrirano pametno krožno gospodarstvo. "Nujna je bistvena pospešitev vlaganj in strukturnih sprememb tako države kot podjetniškega sektorja, usmerjenih v strateški prehod v inovacijsko podprto rast in nizkoogljično krožno gospodarstvo, pospešen razvoj človeških virov in krepitev socialnega kapitala ter agilnejše poslovno okolje z okrepljenim ekosistemskim pristopom," ugotavljajo v Umarju. 

V nasprotnem primeru nas bodo prehiteli tisti, ki so včasih capljali daleč za nami.