Postali so velik konkurent Hrvaški, zdaj pa je prišla streznitev

Pred leti je ob plaži Jalë, ki se nahaja tri ure in pol vožnje iz Tirane, stal brezplačen kamp, ki je zdaj gradbišče. Nekoč priljubljena destinacija ljubiteljev narave in preprostega kampiranja je zdaj videti kot betonska džungla - na obeh straneh ceste rastejo hoteli in apartmaji, vlagatelji pa obljubljajo razkošno zatočišče za bogate goste, poroča spletna stran Politico.

Preobrazba Jalë je značilna za dogajanje po vsej državi: Albanija se je v samo nekaj letih iz neodkrite destinacije spremenila v turistično središče, posledice pa se šele začenjajo kazati, piše Politico. 

Medtem ko je bil velik del Evrope med pandemijo zaprt, je Albanija julija 2020 odprla svoje meje. Naslednje leto je sprejela 5,6 milijona turistov, kar je 114-odstotno povečanje v samo enem letu. Trend se je nadaljeval: leta 2023 je Albanija sprejela rekordnih 10 milijonov turistov, leta 2024 pa je sledil nov rekord 11,7 milijona obiskovalcev, je povedala ministrica za turizem Mirela Kumbaro. Letos je cilj v državi z le 2,7 milijona prebivalcev sprejeti več kot 15 milijonov gostov.

Albanija je privabila turiste z nižjimi cenami kot pri sosedih, kombinacijo gorskih in morskih izletov v enem dnevu ter všečnimi objavami na družbenih omrežjih. Samo na Instagramu je bilo leta 2024 3,8 milijona ogledov in več kot 100 milijard ogledov na temo Albanije kot počitniške destinacije.

V zgodnjih letih razcveta je bilo mogoče nočitev v obmorskem hotelu z zajtrkom v glavni sezoni najti že za 30 evrov, ležalnike pa si je bilo mogoče najeti za tri evre. Danes so cene precej višje, poročata Politico in TPortal.

Povprečna poraba turistov se je leta 2024 v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 20 odstotkov, skupni prihodki od turizma pa so dosegli pet milijard evrov. Turizem zdaj predstavlja približno osem odstotkov albanskega BDP in ustvarja več deset tisoč delovnih mest.

Vendar pa, kot poudarjajo lokalni vodniki in podjetniki, rast povpraševanja pomeni tudi rast stroškov, saj je treba velik del blaga in živil uvoziti.

Da bi vlada pospešila razvoj, je leta 2019 uvedla davčne olajšave za gradnjo štiri- in petzvezdičnih hotelov – deset let brez davka na dobiček. Letos so ukrep podaljšali do leta 2027.

Rezultat je prihod velikih svetovnih blagovnih znamk – kot so Marriott, Meliá, Radisson – in Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal gradnjo luksuznega letovišča na albanskem otoku.

"To so velike naložbe, ki dvigujejo kakovost ponudbe in Albanijo pozicionirajo kot luksuzno destinacijo," je dejal Blendi Klosi, poslanec, ki je predlagal podaljšanje davčnih olajšav za vlagatelje.

Vendar ima hiter razvoj tudi drugo plat. Kritiki opozarjajo, da plaže nimajo zmogljivosti za tolikšen obisk, narava pa se uničuje v imenu dobička. Tudi novo letališče v Vlori, ki se nahaja v bližini zaščitenega območja, povzroča polemike, prav tako pa tudi preusmerjanje vode iz notranjosti v obalna letovišča.

"Pohlep je nadomestil razumno načrtovanje – in navsezadnje ljubezen do zemlje, narave in domovine," je dejal Alfred Lela iz opozicijske Demokratske stranke.

"Dodatna težava so odpadki. Smeti postajajo velik, velik problem povsod. Nobena občina ne sledi temu ali reciklira," pravi Arben Kola, turistični vodnik in okoljski aktivist.

Družbena omrežja so vse bolj preplavljena z objavami nezadovoljnih turistov, ki se pritožujejo nad smetmi na cestah in plažah, prekomerno gradnjo in naraščajočimi cenami.

Novinarka Denada Jushi se spominja, da je imela Albanija do nedavnega podobo divje in svobodne države, dostopne mladim in ljubiteljem narave.

"Albanija je bila nekoč nekaj divjega – samo kampiranje, mladost, zabava in narava. Zdaj je kot Monako. Za domačine ni več prostora," pravi Jushi.

Vir: Politico in TPortal

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice: