Evropa vstopa v kritično leto: začetek še večjih rezov?

Evropsko gospodarstvo vstopa v eno najbolj nepredvidljivih obdobij zadnjega desetletja: od tehnoloških velikanov do avtomobilske industrije, val odpuščanj briše delovna mesta s hitrostjo, ki je presenetila celo analitike. Podjetja, ki so še nedavno napovedovala razvojne preboje, danes ukinjajo cele oddelke, zmanjšujejo proizvodnjo in pospešeno uvajajo avtomatizacijo ter umetno inteligenco.

Evropa pa se ob tem sooča z neprijetnim vprašanjem: ali sploh priznava resnost situacije ali pa drvi v gospodarsko realnost, na katero ni pripravljena? Evropske korporacije so namreč v letih 2025 in 2026 sprožile enega največjih valov odpuščanj v zadnjem desetletju, pri čemer številni analitiki opozarjajo, da celina ne priznava resnosti razmer in da se bo gospodarska slika še slabšala. 

Podjetja po vsej EU zmanjšujejo obseg poslovanja, ukinjajo razvojne oddelke in pospešeno uvajajo avtomatizacijo ter umetno inteligenco, kar še dodatno zmanjšuje potrebo po delovni sili.

Podjetja v nemškem avtomobilskem sektorju so leta 2025 ukinila skoraj 50.000 delovnih mest, nekatera od njih pa nameravajo delavce odpuščati tudi leta 2026, kažejo rezultati ankete združenja VDA, poroča stran net.hr. Trend se torej nadaljuje tudi v letu 2026.

Predsednica VDA Hildegard Müller je kritizirala zakonodajo na evropski ravni in opozorila na "kombinacijo zanikanja realnosti in iluzije relevantnosti" v Bruslju. Geopolitična zaostrovanja lahko vplivajo na evropski trg, tudi na Slovenijo. Kje so ključna tveganja in kako se lahko podjetja pripravijo, pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Konec januarja je raziskava münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo pokazala, da nemška podjetja načrtujejo manj odpuščanj. "Odpuščanja se upočasnjujejo, vendar pa se še niso ustavila," je raziskavo komentiral vodja raziskav pri Ifu Klaus Wohlrab. Po njegovih besedah je trg dela še vedno pod pritiskom, zlasti v industriji preobrata še ni na vidiku.

Število delovnih mest se še vedno krči na skoraj vseh področjih industrije. Predvsem avtomobilska industrija in podjetja v kovinskem sektorju načrtujejo manjše zaposlovanje.

Tudi podjetja v maloprodajnem sektorju želijo v novem letu poslovati z manj zaposlenimi, kaže raziskava Ifa.

Nasprotno se je kazalnik opazno dvignil v storitvenem sektorju. Nove sodelavce iščejo predvsem inženirska podjetja in ponudniki IKT-storitev. Gradbena podjetja nameravajo ohraniti enako število zaposlenih.

Kot ugotavlja InformationWeek, je v 2025 samo v ZDA skoraj 55.000 ljudi izgubilo službo neposredno zaradi uvedbe AI tehnologij, trend pa se preliva tudi v Evropo, kjer podjetja opuščajo delovna mesta v administraciji, podpori in osnovnem programiranju. 

Evropska podjetja tako povečujejo dobičkonosnost in učinkovitost, hkrati pa krčijo dele delovne sile, ki jih je mogoče nadomestiti z avtomatizacijo. No, dejstvo pa je tudi, tako pravi Enej Gradišek, da brez jasnih ciljev umetna inteligeca ne prinese rezultatov. 

Analitiki opozarjajo, da EU tvega dolgoročno izgubo konkurenčnosti, če se bo nadaljevala kombinacija:

Brez hitre posodobitve gospodarske politike, pospešene digitalizacije ter jasnih spodbud za industrijo bi se lahko število odpuščanj v 2026 še bistveno povečalo, opozarjajo ekonomisti v več mednarodnih analizah.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bo leto 2026 prelomno:

- podjetja bodo še pospešila vlaganja v AI in avtomatizacijo,

- število delovnih mest nižje kvalifikacije se bo še zmanjševalo,

- naraslo pa bo povpraševanje po visokotehnološnih profilih, data inženirjih ter AI-specialistih.

Evropa bo tako prisiljena izbirati med hitrimi reformami ali pa bo izgubila korak v globalni konkurenci.

Viri: InformationWeek, Computerworld, TrueUp, TechCrunch, net.hr, STA

Novice za vas: