Gvajana je ena najmanjših držav v Južni Ameriki, a hkrati tudi država, ki je v samo nekaj letih postala naftni velikan. Kako ji je to uspelo?
Po poročilu Global Energy Monitor bo Gvajana do leta 2035 imela največjo rast proizvodnje nafte na svetu. Ocenjuje se, da bodo takrat proizvedli približno 2 milijona sodčkov na dan – enako kot so leta 2022 skupaj proizvedli Kolumbija, Ekvador, Peru, Trinidad in Tobago ter Venezuela, poroča ameriška spletna stran CNN.
Gvajana že proizvede približno 650.000 sodčkov na dan, Mednarodni denarni sklad pa pravi, da je imela od leta 2022 do 2024 najvišjo stopnjo rasti BDP na svetu. BDP se je leta 2022 povečal za 63,3 odstotka, leta 2023 pa za 33,8 odstotka. Leta 2024 je gospodarstvo zraslo za 43,6 odstotka, kar je že peto leto zapored z dvomestno rastjo.
Gospodarski razcvet se je začel leta 2015, ko je ameriški ExxonMobil v globokih vodah odkril skoraj 11 milijard sodčkov nafte. Tako takratni predsednik David Granger kot sedanji predsednik Irfaan Ali sta vlagala v razvoj naftne industrije in obljubljala, da bodo prihodki izboljšali infrastrukturo in zdravstvo.
"Gvajana mora upravljati svoje bogastvo na način, ki omogoča vključujočo in stabilno rast," je za CNN povedal Ryan Berg iz Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS).
Pomembne volitve in vpliv nafte
V Gvajani trenutno volijo predsednika, poslance in člane regionalnih svetov. Sedanji predsednik Irfaan Ali, vodja Ljudske progresivne stranke/Civic, se poteguje za ponovno izvolitev.
Njegova glavna nasprotnika sta Aubrey Norton, dolgoletni poslanec in vodja opozicijskega Ljudskega kongresa za reformo, in Azurddin Mohamed, sin poslovneža in kandidat nove stranke Vlagamo v narod (WIN). Mohameda je ameriško ministrstvo za finance leta 2024 sankcioniralo, ker naj bi poskušal "izkoriščati nerazvit sektor zlata v lastno korist".
Imdat Oner, politični analitik na Mednarodni univerzi Florida, je dejal, da bi mirne volitve pokazale, da nenadno bogastvo zaradi nafte ni nujno spodkopavanje demokracije, kot se je zgodilo v Venezueli. "Če bo nova vlada ta razcvet uporabila pregledno in z močnejšimi institucijami, bo lahko zgled za celotno regijo," je dejal Oner.
Rivalstvo z Venezuelo
Volitve potekajo v senci napetosti z Venezuelo, ki si lasti regijo Essequibo, bogato z nafto, zlatom in drugimi viri. Na tem območju živi približno 125.000 ljudi, vključno s številnimi avtohtonimi skupnostmi.
Kot nekdanja britanska kolonija, od katere je postala neodvisna leta 1966, je Gvajana podedovala ozemeljski spor, potem ko je arbitražna odločba iz Pariza iz leta 1899 suverenost nad tem območjem dodelila Združenemu kraljestvu. Regija Essequibo je od takrat predmet sporov med Gvajano in Venezuelo, vendar so se napetosti v zadnjih letih zaradi zahtevka Caracasa zaostrile. Leta 2024 je namreč venezuelski nacionalni zbor sprejel zakon o ustanovitvi države Guayana Esequiba, pred nekaj tedni pa je venezuelska vlada na Meddržavnem sodišču (ICJ) predložila "dodatne dokaze" v zvezi s suverenostjo, ki jo zahteva nad približno dvema tretjinama Gvajane.
Kljub temu je Venezuela pojasnila, da ne priznava pristojnosti najvišjega sodišča ZN in da ne bo upoštevala "nobene odločitve, izdane v tej zadevi" za rešitev ozemeljskega spora. Zadeva se torej še naprej intenzivno odvija.
Gvajana je ozemeljsko zahtevo označila za "eksistencialno grožnjo".
Gvajana in ZDA proti Venezueli
Analitik Benjamin Gedan iz Wilsonovega centra pravi, da Gvajana nima moči, da bi se branila pred morebitnim napadom Venezuele, in se vse bolj približuje ZDA in njenim zaveznikom.
"Britanska mornarica je lani v regijo poslala ladjo, ameriške sile pa so imele skupne vaje z Gvajano," je dejal Gedan. Dodal je, da sta Trinidad in Tobago avgusta podprla morebitno ameriško vojaško posredovanje, če se bo Caracas premaknil proti Gvajani.
Hkrati so ZDA povečale svoje vojaške dejavnosti v Karibskem morju in še naprej obtožujejo vlado Nicolása Madura trgovine z drogami, kar Caracas vztrajno zanika. Gvajana se je v celoti pridružila ameriškim potezam.
"Močno zavezništvo z Washingtonom bi lahko zagotovilo, da se Maduro ne bo podal v nobeno pustolovščino proti Gvajani," je dejal Berg.
Med ZDA in Kitajsko
Čeprav ameriška podjetja vodijo naftno industrijo, je Kitajska prisotna tudi z infrastrukturnimi projekti.
"Sposobnost Gvajane, da več let proizvaja nafto na čistejši in donosnejši način kot večina sedanjih proizvajalcev, jo bo postavila v središče konkurence med Združenimi državami Amerike in Kitajsko," je dejal Berg. Ne predvideva, da se bo Gvajana nagibala izključno k trgovanju z eno ali drugo velesilo, ampak bo ohranila vezi "in se odločila za sodelovanje z obema državama, odvisno od projekta".
Gedan iz Wilsonovega centra je dejal, da se zdi, da sedanji predsednik Gvajane "jasno daje prednost Združenim državam", ki so bile cilj njegovih številnih potovanj v tujino. Srečal se je tudi z visokimi uradniki ameriške vlade. Gedan pa je opozoril, da obstaja odprtost za naložbe iz Kitajske, tudi zunaj naftnega sektorja. Na primer, nov most čez reko Demerara v glavnem mestu Gvajane gradi Peking.
Kljub temu pa ameriški podjetji Exxon in Bechtel ostajata med najvplivnejšimi v državi. "Gvajana se bo poskušala uskladiti tako z Washingtonom kot s Pekingom, odvisno od projektov," pravi Berg.
Oner, politični analitik na Florida International University, je dejal, da Kitajska ni zainteresirana samo za nafto, ampak tudi za vpliv v regiji, ki se tradicionalno šteje za "zadnji vrtiček ZDA".
Izziv za Gvajano bo v ohranjanju ravnovesja
Če bo Gvajana uspešna, pravi Oner, lahko povezave z obema velesilama spremeni v resnične gospodarske in politične koristi. "Čas bo pokazal," je še dodal za CNN.
Vir: CNN in Index
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV