Jedrska energija v EU: Katere države vodijo in zakaj?

Jedrska energija trenutno prispeva 12 odstotkov k celotni porabi energije v EU, kar je pomemben del, ki omogoča, da se lahko odzovemo na zunanje udarce, kot so cene energentov zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. Države, ki so si v preteklosti zagotovile dobro kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov, so zato danes bolj varne in stabilne, medtem ko so tiste, ki so preveč odvisne od uvoženega zemeljskega plina, v težjem položaju. Pomembno je vedeti, da vprašanje pridobivanja energije v EU ni enotno. Kot pojasnjuje Evropska komisija, je "odločitev o tem, od kod se bo oskrbovala z energijo, na vsaki državi EU", saj EU ostaja tehnološko nevtralna glede virov energije. To pomeni, da lahko vsaka država samostojno izbere svoj pristop k energiji. Skupno dvanajst članic EU tako še vedno proizvaja jedrsko energijo in si s tem zagotavlja določeno stopnjo energetske neodvisnosti, poroča stran Euronews.

V letu 2024 je bila proizvodnja jedrske energije v dvanajstih državah EU 649.524 (gigavat-ure) GWh. To je bilo za 4,8 odstotka več kot v letu 2023 in je pomenilo drugo zaporedno letno povečanje, saj je leta 2022 proizvodnja znašala 609.255 GWh. Vendar ti podatki ne kažejo na trajno rast. Po podatkih Eurostata se je namreč skupna proizvodnja jedrske energije zmanjšala za 20 odstotkov v zadnjih desetih letih (med 2014 in 2024) in za kar 30 odstotkov v dvajsetletnem obdobju (med 2004 in 2024). Torej, čeprav je bilo v zadnjih dveh letih nekaj večje proizvodnje, skupna slika kaže, da jedrska energija skozi čas ni beležila rasti. Ta trend poudarja pomembnost razumevanja tako kratkoročnih fluktuacij kot tudi dolgoročnih usmeritev, ki so vplivale na jedrski sektor v Evropi, še posebej ob umikih nekaterih držav iz tega vira energije in povečanem poudarku na obnovljivih virih energije.

Poglejmo si, kako se je energija v EU razdelila leta 2024. Energetski miks so sestavljali predvsem ti viri: surova nafta in naftni derivati so imeli 38 odstotkov, sledil jim je zemeljski plin z 21 odstotkov. Pomemben del, 20 odstotkov, so predstavljali obnovljivi viri energije, medtem ko je jedrska energija prispevala 12 odstotkov. Trdna goriva, kot je premog, so zaokrožila z 10 odstotki.

To nam daje jasno sliko o tem, kateri viri prevladujejo in kje so potrebne spremembe. Še bolj nazorno pa je dejstvo, da je EU v letu 2024 proizvedla zgolj 43 odstotkov potrebne energije, preostalih 57 odstotkov pa je morala uvoziti, kot je navedla Evropska komisija. Ta visoka stopnja uvozne odvisnosti je ključna ranljivost in je razlog, zakaj se pospešujejo naložbe v notranje energetske vire, vključno z jedrsko in obnovljivimi viri, za izboljšanje energetske neodvisnosti.

Podatki iz leta 2024, ki jih je zbral Eurostat, kažejo, da ima Francija daleč največji delež jedrske energije v svoji skupni oskrbi z energijo, in sicer 40,3 odstotka. Na drugem mestu je Slovaška z 29,7 odstotka, nato pa ji sledijo Švedska (25,6 odstotka) in Bolgarija (23,7 odstotka). Med državami z visokim deležem so tudi Finska (23,4 odstotka) in Slovenija (21,7 odstotka). Češka je blizu s 19,5 odstotka. 

Drugi proizvajalci vključujejo Madžarsko (16,6 odstotka), Belgijo (13,2 odstotka), Španijo (11,1 odstotka) in Romunijo (9,1 odstotka), medtem ko ima Nizozemska le 1,1 odstotka. Pomembno je opozoriti, da je Nemčija leta 2024 povsem ustavila svojo jedrsko proizvodnjo. 

Ti deleži prikazujejo, katere države v Evropi se najmočneje zanašajo na jedrsko energijo kot vir skupne oskrbe z energijo, kar ima neposredne posledice na njihovo energetsko stabilnost in strategijo v primeru kriznih situacij ter kako je sprejemanje in ohranjanje jedrske tehnologije različno po regijah.

Delež jedrske energije je v proizvodnji električne energije znatno višji in v EU je v letu 2025 znašal 23,4 odstotka (po virih Ember in Energetski inštitut). Francija z 69 odstotkov in Slovaška s 66,4 odstotka sta državi, ki sta v veliki meri odvisni od jedrske energije za proizvodnjo električne energije. Približno 40-odstotni delež imajo tudi Češka (42,3 odstotka), Finska (40,4 odstotka), Madžarska (39,8 odstotka), Slovenija (39,2 odstotka) in Bolgarija (39,1 odstotka). 

Nad povprečjem EU so tudi Belgija (33,1 odstotka), Švica (31,2 odstotka) in Švedska (27,6 odstotka). Drugje v Evropi je jedrska energija vir približno petine električne energije v Romuniji (20,5 odstotka) in Španiji (18,7 odstotka). Združeno kraljestvo z 12,4 odstotka in Nizozemska s samo 3 odstotki sta na dnu. Ti podatki potrjujejo, da kljub raznolikim energetskim miksom jedrska energija za mnoge države še vedno predstavlja temelj stabilne in obsežne proizvodnje električne energije.

Skupaj gledano je Evropska unija v letu 2024 sama proizvedla le 43 odstotkov potrebne energije, preostalih 57 odstotkov pa je morala uvoziti, kar potrjujejo podatki Evropske komisije. Ta velika odvisnost od uvoza predstavlja velik problem, še posebej ob negotovosti glede cen in dostopnosti energentov. V tej luči je jasno, da so države, ki so v preteklosti vlagale v obnovljive vire energije in jedrsko energijo, danes v boljšem položaju. Bolj so odporne na globalne krize, ki bi lahko vplivale na dobavo ali cene goriva. Zaključek je torej jasen: v prihodnje bo Evropa morala dati še večji poudarek na lastne vire energije, če želi povečati svojo energetsko neodvisnost in stabilnost, saj se bo odločanje med fosilnimi gorivi in zelenimi tehnologijami še zaostrovalo, zato so jedrski in obnovljivi viri kritičnega pomena.

Vir: Euronews