Direktorji zahodnih podjetij se iz te države vračajo prestrašeni

Zahodni izvršni direktorji se iz Kitajske vračajo zaskrbljeni. Ne zaradi političnih razmer, temveč zaradi izjemnega napredka v avtomatizaciji proizvodnje. Kitajska je lani dodala kar 295.000 industrijskih robotov – skoraj desetkrat več kot ZDA in več kot stokrat več kot Združeno kraljestvo.

Jim Farley, izvršni direktor Forda, je po obisku kitajskih tovarn dejal, da je bila to "najbolj ponižna izkušnja" v njegovi karieri. Kitajski avtomobili ne le da vključujejo napredno tehnologijo, kot sta avtonomna vožnja in prepoznavanje obrazov, temveč so tudi cenovno dostopnejši in kakovostnejši od zahodnih konkurentov. "S Kitajsko smo v globalni tekmi, in to ne le v električnih vozilih. Če to tekmo izgubimo, Ford nima prihodnosti," je dejal.

Andrew Forrest, avstralski milijarder in ustanovitelj rudarskega velikana Fortescue, ki močno vlaga v zeleno energijo, pravi, da so ga obiski Kitajske prepričali, da je opustil poskus svojega podjetja, da bi izdelovalo lastne pogonske sklope za električna vozila. "Lahko vas peljem v tovarne [na Kitajskem], kjer boste v bistvu stali ob velikem tekočem traku, iz tal pa bodo prihajali stroji in začeli sestavljati dele," pravi. "Hodite po tem tekočem traku in po približno 800, 900 metrih pride ven pripravljen tovornjak. Ni ljudi, vse je robotsko," je dodal.

Podobno izkušnjo opisuje Greg Jackson, izvršni direktor britanskega dobavitelja energije Octopus. "Obiskali smo 'temno tovarno', kjer roboti proizvajajo mobilne telefone brez potrebe po osvetlitvi ali človeški prisotnosti," je razkril. "Proces je bil tako avtomatiziran, da v proizvodnem prostoru ni bilo delavcev, le majhno število ljudi, ki so bili zadolženi za nadzor delovanja tovarne," še dodaja.

"Zdi se, da prihaja do premika, kjer kitajska konkurenčnost ne temelji več na državnih subvencijah in poceni delovni sili, temveč na velikem številu visoko usposobljenih in izobraženih inženirjev, ki inovirajo kot nori," je prepričan. 

Kitajska se je oddaljila od podobe "delavnice sveta", v kateri po cele dneve delajo slabo plačani delavci. Danes je vodilna na področju električnih vozil, baterij, sončnih celic, vetrnih turbin, dronov in napredne robotike. Vse to poganja strateška usmerjenost države v avtomatizacijo, podprta z obsežnimi subvencijami in lokalnimi politikami.

Večina strokovnjakov meni, da večja avtomatizacija pozitivno vpliva na produktivnost, kar je najpomembnejši kazalnik, koliko gospodarstvo dobi od svojih naložb. Mnogi analitiki poudarjajo tudi, da Kitajska z naraščajočim deležem v svetovni proizvodnji pridobiva večji nadzor nad svetovnimi dobavnimi verigami, zaradi česar bi v primeru vojne postala močan nasprotnik.

Rian Witton iz Bismarck Analysis opozarja, da Kitajska avtomatizacije ne uvaja zgolj zaradi dobička, temveč tudi kot odgovor na starajoče se prebivalstvo. Program "Made in China" vključuje politiko "jiqi huanren" (zamenjavo ljudi s stroji) in ponuja davčne olajšave za naložbe v robotiko.

Vendar pa ta tehnologija v kombinaciji z ogromno proizvodno zmogljivostjo kitajskih tovarn predstavlja resen izziv za tradicionalne zahodne blagovne znamke.

Britanska avtomobilska industrija že občuti posledice. Kitajski proizvajalec BYD je septembra desetkrat povečal prodajo in prehitel znamke, kot so Mini, Renault in Land Rover. Novi modeli so cenovno dostopni, tehnološko napredni in hitro razviti.

Mike Howes, generalni direktor Društva proizvajalcev in trgovcev z avtomobili (SMMT), poudarja, da Kitajci razvijejo modele v polovici časa, kot ga potrebujejo evropski proizvajalci. "Najbolj impresivna stvar pri njihovi avtomobilski industriji je tempo in hitrost delovanja. Modele lahko razvijejo in dobavijo v približno polovici časa, ki ga potrebuje večina evropskih proizvajalcev avtomobilov," pravi Howes.

Sander Torduar, glavni ekonomist Centra za evropske reforme, opozarja, da morata Evropa in Združeno kraljestvo pospešiti uvajanje robotike, če želita slediti kitajskemu tempu inovacij, hkrati pa ohraniti svojo industrijo pri življenju. "Robotika, če se izvaja pravilno, lahko znatno poveča produktivnost vašega gospodarstva. In če je Kitajska v tem izjemno dobra, potem bi jo morali poskušati dohiteti, saj se, tako kot Kitajska, velik del Evrope stara," pravi.

"Drugi razlog za zaskrbljenost je, da je sektor robotike zelo dragocen in ima pozitivne učinke na vojaško-industrijski kompleks, zato je dejstvo, da bi Kitajska lahko bila pred nami z varnostnega vidika, zelo pomembno. Mislim, da je bistvo v tem, kako uporabiti industrijsko politiko za izgradnjo konkurenčnih trgov, kar neizogibno vključuje nekakšno podporo za nadomestitev zaostanka za Kitajsko, pa tudi nekatere prednosti, ki jih ne poganja zgolj tržna logika," dodaja. 

Torduar opozarja na težnjo politikov, da preprečijo zaprtje starih jeklarn in avtomobilskih tovarn, namesto da bi spodbujali ustvarjanje novih, visokotehnoloških delovnih mest, na katera se lahko delavci prerazporedijo.

Torduar opozarja, da je nujno prestrukturiranje industrije in ustvarjanje novih visokotehnoloških delovnih mest. Robotika ne le povečuje produktivnost, temveč ima tudi strateški pomen za vojaško-industrijski kompleks. Kitajska prednost na tem področju je lahko varnostno tveganje za Zahod. 

"Ljudje pogosto govorijo o tem, kako bo avtomatizacija povzročila izgubo delovnih mest. Vendar pa bo izguba delovnih mest nesorazmerno prizadela tiste države, ki ne bodo avtomatizirale. Z drugimi besedami, neuspeh pri prilagajanju modernizaciji bo skoraj zagotovo privedel do pojava vedno več temnih tovarn na Zahodu. Vendar te ne bodo temne zato, ker bi jih upravljali roboti, temveč zato, ker bodo zaprte," je dejal Witton. 

Vir: Telegraf Biznis, Standard.rs in The Telegraph

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice: