Kitajska že skoraj dve leti kopiči zlato. Svet se sprašuje, zakaj

Ko centralne banke sprejemajo pomembne naložbene odločitve, jih finančni trgi pozorno spremljajo. Prav zato v zadnjih mesecih veliko zanimanja vzbuja Kitajska, ki vztrajno povečuje svoje zaloge zlata. Kitajska centralna banka je namreč septembra zlato kupila že 23. mesec zapored, kar je najdaljše neprekinjeno obdobje nakupov v zadnjih letih. Vprašanje, ki si ga zastavljajo številni analitiki, je preprosto: zakaj Peking tako pospešeno kopiči plemenito kovino?

Zlato namesto dolarja?

Po poročanju CNBC je eden ključnih razlogov zmanjševanje odvisnosti od ameriškega dolarja. Kitajska želi del svojih deviznih rezerv postopoma preusmeriti v sredstva, ki niso neposredno vezana na ameriški finančni sistem.

Analitik Carsten Menke iz družbe Julius Baer je za CNBC ocenil, da gre predvsem za strateško odločitev. Po njegovem mnenju je Kitajska po zamrznitvi ruskih rezerv po začetku vojne v Ukrajini postala še bolj pozorna na tveganja, povezana s kopičenjem velikega dela premoženja v ameriških državnih obveznicah.

Zlato ima pri tem pomembno prednost: ne predstavlja terjatve do druge države in ga ni mogoče preprosto politično blokirati ali zamrzniti.

Ne kupuje le država

Pri zgodbi ni zanimiva le kitajska centralna banka.

Kitajska je v prvih osmih mesecih letošnjega leta uvozila več kot 1.000 ton zlata v skupni vrednosti približno 158,8 milijarde dolarjev (okoli 138 milijard evrov). To je več, kot ga je uvozila v celotnem lanskem letu.

Za povečan interes niso odgovorne le državne institucije. V negotovih gospodarskih razmerah vse več kitajskih gospodinjstev zlato vidi kot varno zatočišče za svoje prihranke. Nepremičninski trg se že dlje časa sooča s težavami, delniški trgi pa ne ponujajo prepričljivih donosov, zato se del kapitala seli v plemenite kovine.

Centralne banke sledijo podobni strategiji

Preberi še

Kaj vedo, česar drugi ne? Država je premaknila za 72 milijard evrov zlata

Kitajska pri tem ni osamljen primer.

Svetovni svet za zlato (World Gold Council) ugotavlja, da centralne banke po svetu še naprej povečujejo delež zlata v rezervah. V raziskavi za leto 2026 je kar 89 odstotkov centralnih bank odgovorilo, da pričakuje nadaljnjo rast svetovnih zlatih rezerv, rekordnih 45 odstotkov pa jih načrtuje dodatne nakupe.

Zlato tako ponovno pridobiva vlogo strateškega zaščitnega sredstva v času geopolitičnih napetosti in negotovosti na finančnih trgih.

Preberi še

'Cene nekaterih kitajskih avtomobilov v Evropi nimajo nobenega poslovnega smisla'

Kaj to pomeni za svetovno gospodarstvo?

Analitiki opozarjajo, da kitajsko kopičenje zlata ni nujno znak bližajoče se krize. Je pa pokazatelj, da se velike države pripravljajo na bolj negotovo obdobje in želijo zmanjšati odvisnost od posameznih valut ter finančnih trgov.

Če bodo centralne banke tudi v prihodnje množično kupovale zlato, bi to lahko dolgoročno podpiralo njegove cene. Po drugi strani pa takšni nakupi kažejo, da države vse bolj razmišljajo o diverzifikaciji rezerv in iskanju alternativ tradicionalnim naložbam.

Zato ekonomisti kitajskih nakupov ne spremljajo zgolj kot zgodbe o plemeniti kovini. V njih vidijo tudi signal, kam se premikajo globalni finančni tokovi in kako se spreminjajo razmerja moči v svetovnem gospodarstvu.