Kitajske krste preplavljajo Evropo. Posel, ki je veljal za varnega, se sesuva

Ko razmišljamo o panogah, ki jih pretresa poceni uvoz iz Azije, običajno pomislimo na avtomobile, tekstil ali elektroniko. Toda v zadnjih mesecih se v Evropi vse glasneje oglaša še ena industrija, za katero bi marsikdo rekel, da bi morala biti odporna na gospodarske cikle: izdelava krst.

Evropski proizvajalci opozarjajo, da jih vse bolj ogroža uvoz cenejših krst iz Kitajske. V Bruslju so se celo začeli pripravljati na uradni protidampinški postopek, saj menijo, da na evropskem trgu ne morejo več enakovredno tekmovati s cenami kitajskih proizvajalcev. O dogajanju je nedavno podrobno poročal Politico Europe.

Smrt je ena redkih stvari, ki ne pozna gospodarskih kriz. Prav zato je izdelava krst dolgo veljala za razmeroma stabilen posel, pogosto v rokah družinskih podjetij, ki so znanje prenašala iz generacije v generacijo.

Toda po podatkih, ki jih navaja svetovalec Folco Ciulli, eden od koordinatorjev pobude evropskih proizvajalcev, se je število proizvajalcev krst v Evropi v zadnjih petih letih zmanjšalo s približno 120 na 90. To pomeni, da je zaprlo vrata približno 25 odstotkov podjetij.

"Manjša podjetja niso mogla vzdržati konkurence neevropskih uvoznikov," je za Politico povedal Ciulli. Po njegovih besedah so podjetja, ki so preživela, prevzela le približno polovico proizvodnje, ki so jo prej opravljala zaprta podjetja.

V središču spora je cena. Po ocenah proizvajalcev, ki jih navaja Politico, je mogoče primerljivo krsto na Kitajskem izdelati za približno tretjino stroška, ki nastane v Italiji, tudi če se uporabi enaka vrsta lesa.

Evropski proizvajalci razliko pripisujejo več dejavnikom:

- nižjim stroškom dela,

- cenejšim surovinam,

- možnim državnim spodbudam,

- davčnim ugodnostim za izvoznike,

- učinkovitejšim dobavnim verigam.

Lani so nekateri poslanci v Evropskem parlamentu opozorili celo, da naj bi kitajski proizvajalci v določenih segmentih italijanskega trga že dosegali zelo visok tržni delež. O tem so razpravljali tudi v okviru vprašanj, naslovljenih na Evropsko komisijo.

Evropski proizvajalci so se zato organizirali v novo industrijsko združenje in se že srečali s predstavniki Evropske komisije. Njihov cilj je vložiti uradno protidampinško pritožbo, s katero želijo doseči preiskavo o tem, ali kitajski proizvajalci svoje izdelke v Evropi prodajajo po nepošteno nizkih cenah.

Komisija konkretnih postopkov za zdaj ni komentirala, je pa za Politico poudarila, da Evropska unija že uporablja več kot 200 različnih zaščitnih trgovinskih ukrepov proti nepoštenim praksam na mednarodnih trgih.

Čeprav se tema na prvi pogled zdi nišna, v resnici odpira širše vprašanje, s katerim se soočajo številne evropske industrije. V zadnjih letih smo podobne razprave spremljali pri električnih avtomobilih, jeklu, sončnih panelih in drugih izdelkih. Zdaj se je seznamu pridružila še pogrebna industrija.

Za družine, ki se soočajo z visokimi stroški pogreba, je nižja cena seveda pomemben argument. Za evropske proizvajalce pa pomeni vprašanje preživetja. Če se bo trend nadaljeval, bi lahko Evropa izgubila še več podjetij v dejavnosti, ki je dolga desetletja veljala za eno najbolj predvidljivih in stabilnih.

In prav v tem je največji paradoks zgodbe: tudi posel, ki spremlja enega najbolj neizogibnih življenjskih dogodkov, ni več zaščiten pred globalno cenovno vojno.