Številne države so odločajo, da iz varnostnih razlogov prepovedo uporabo kitajske aplikacije generativne umetne inteligence DeepSeek. Med njimi so tudi Avstralija in Italija.
Avstralske oblasti so DeepSeek blokirale na vladnih napravah, za to pa naj bi se odločile po nasvetu varnostnih agencij oz. zaradi tveganj, ki da jih predstavlja kitajski klepetalni robot. Med tveganji so omenili vprašljivo zaščito zasebnih informacij in izpostavljenost zlonamerni programski opremi.
Zaskrbljenost glede zaščite zasebnih podatkov in varnosti klepetalnega robota so medtem že izrazili tudi v Južni Koreji, Italiji in Franciji. Italija je ob blokadi aplikacije zapisala, da želi izvedeti, kako DeepSeek zbira osebne podatke, iz katerih virov, za kakšne namene in na kakšni pravni podlagi ter ali podatke shranjuje na Kitajskem.
DeepSeek je brezplačnega kleptalnega robota R1 predstavil januarja. Robot naj bi bil razvit z le delčkom finančnih sredstev, ki jih za razvoj te tehnologije porabljajo ameriški konkurenti, naj bi bil pa podobno zmogljiv. DeepSeek je nemudoma presegel ameriški ChatGPT po številu prenosov v Applovi trgovini z aplikacijami, kar je povzročilo paniko med vlagatelji v delnice tehnoloških podjetij.
Kitajci naj bi DeepSeek ustvarili z resnično nizkimi stroški. Kdo pa stoji za to aplikacijo?
Liang Venfeng je kitajski podjetnik in poslovnež, soustanovitelj kvantitativnega hedge sklada High-Flyer ter ustanovitelj in izvršni direktor podjetja za umetno inteligenco DeepSeek. Kvantitativni hedge skladi delujejo tako, da odločitve ne sprejemajo upravitelji premoženja, temveč odločitve o trgovanju z delnicami temeljijo na matematičnih modelih in te odločitve so avtomatizirane.
Venfeng se je leta 1985 rodil na kitajskem podeželju. Starša sta bila osnovnošolska učitelja. Leta 2007 je diplomiral iz elektronskega informacijskega inženirstva, leta 2010 pa magistriral iz informacijskega in komunikacijskega inženirstva.
Leta 2008 je s sošolci ustanovil ekipo, ki je zbirala podatke, povezane s finančnimi trgi. Ekipo je vodil tudi pri raziskovanju kvantitativnega trgovanja z uporabo strojnega učenja in drugih tehnologij. Po diplomi je eksperimentiral z načini uporabe umetne inteligence na različnih področjih. Ti poskusi so bili neuspešni, dokler ni poskusil uporabiti umetne inteligence v financah.
Leta 2013 je Venfeng poskušal združiti umetno inteligenco s kvantitativnim trgovanjem in s prijateljem je ustanovil podjetje. In ni se ustavil le pri enem - z nekdanjimi sošolci je ustanovil več podjetij, skupaj pa so se lotili finančnih naložb, pri tem pa so se zanašali na matematiko in umetno inteligenco.
Leta 2019 je ustanovil podjetje High-Flyer AI, ki se je ukvarjalo z raziskavami algoritmov umetne inteligence in njihovimi osnovnimi aplikacijami. Podjetje je v tem času upravljalo več kot 10 milijard juanov sredstev. To je več kot 1,324 milijard evrov.
Nato se je lotil aplikacije generativne umetne inteligence. Maja 2023 je Venfeng v nekem intervjuju dejal, da je njegovo podjetje kupilo 10.000 grafičnih procesorjev Nvidia A100. Nakup se je torej zgodil preden je ameriška vlada Kitajski naložila omejitve glede čipov umetne inteligence. In drugo je že to, kar vemo. Da je na trg prišel DeepSeek, v katerega pa druge države in posamezniki nimajo zaupanja.
Jasno pa je, da je videti zelo dobro. Predsednik ZDA Donald Trump je ocenil, da bi moral biti robot R1 budnica za ameriška podjetja, ki da se morajo povsem osredotočiti na tekmo, če želijo zmagati. V tem času so Američani že napovedali projekt Stargate.
Nato pa sta se v začetku februarja japonski Softbank Group in ameriški tehnološki velikan OpenAI dogovorila za ustanovitev skupnega podjetja. To bo razvijalo storitvene modele umetne inteligence za podporo japonskim podjetjem in jih nato preoblikovalo v modele za globalno uporabo. Softbank in OpenAI sta sicer nedavno zagnala partnerstvo v projektu razvoja umetne inteligence Stargate, sedaj pa bosta združila moči še v projektu, imenovanem Cristal. Softbank bo v njem za uvajanje rešitev OpenAI v svoje poslovanje namenil tri milijarde dolarjev letno, kar je 2,9 milijard evrov.
Ob tem sta posvarila pred morebitno varnostno grožnjo, povezano z umetno inteligenco, če bi jo uporabljali na nepravilne načine. Pri tem sta po navedbah AFP namignila na delovanje kitajske umetnointeligenčne aplikacije.