Madžari v tržaško pristanišče vlagajo več kot 200 milijonov evrov, imelo pa bo kapaciteto za 78.000 TEU tovora na leto. 

Pojasnilo: TEU je merska enota za mednarodni ladijski promet. Angleško: twenty-foot equivalent unit. TEU se uporablja za merjenje zmogljivosti in štetje stroškov pošiljanja kontejnerjev.

Tržaško pristanišče, v katerega vlaga madžarska država, bo polno zasedeno do leta 2028, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve in trgovino Levente Magyar, poroča agencija MTI. Gradnja se je začelakonec februarja, ko so bile znane številne podrobnosti o tej investiciji. Po ogledu lokacije je Magyar povedal, da ima 30 hektarov veliko območje, ki se gradi, 650 metrov obale, poroča hrvaška spletna stran poslovni.hr.

Zrasel bo tudi logistični center

Dodal je, da velik del madžarskega izvoza, namenjenega trgovinskim partnerjem zunaj Evrope, dostavijo po morju. Razvoj projekta tržaškega pristanišča je bil zaupan madžarski državni družbi Adria Port Zrt. 200 milijonov evrov vreden objekt naj bi začel delovati do leta 2028. Imel bo zmogljivost za 78.000 TEU tovora na leto. Na lokaciji je predviden tudi logistični center za lažji pretok blaga. Trst je zaradi bližine ter zanesljivih železniških in cestnih povezav z Madžarsko strateška lokacija za madžarsko pristanišče.

Državni sekretar je povedal, da je opravil pomembne pogovore s predstavniki italijanske vlade, vključno z namestnikom ministra za infrastrukturo in promet Edoardom Rixijem, ki je bil partner v celotnem procesu izgradnje pristanišča in bo madžarskim izvoznikom in podjetjem v nekaj letih pomagal, da bodo učinkovitejši na svetovnem trgu. 

Madžarska je že leta 2019 podpisala sporazum o vzpostavitvi pristanišča in logistične baze v Trstu, ki ima eno največjih pristanišč v Sredozemlju. Cilj sporazuma je olajšati dostop madžarskih podjetij do izvoznih trgov. Državni sekretar je izpostavil, da Madžarska vsako leto izvozi za okoli 60.000 milijard forintov (150 milijard evrov) tovora, ki večinoma zapusti Evropo po morju.

"Če država nima lastnega dostopa do morja in pristanišč, bo vedno prepuščena na milost in nemilost drugih. Radi bi spremenili to situacijo, saj mora imeti Madžarska, ki je 34. največji izvoznik na svetu, kanale za čim učinkovitejše povezovanje z globalnimi dobavnimi verigami, za ustvarjanje delovnih mest, za učinkovitejši madžarski izvoz in za pomoč madžarskim podjetjem pri poslovanju," je dejal Magyar.

Spomnil je, da je bila Madžarska zaradi poraza v prvi svetovni vojni prisiljena zapustiti Jadransko morje. "Jugoslovanske čete so konec leta 1918 vkorakale v Reko in od takrat je Madžarska ostala brez kopnega. To se bo zdaj spremenilo," je dejal. Po prvi svetovni vojni je z razpadom Avstro-Ogrske monarhije prišlo do pomembnih teritorialnih sprememb v srednji Evropi. S Trianonsko mirovno pogodbo leta 1920 je Madžarska izgubila približno dve tretjini prebivalstva in ozemlja, za katerega je menila, da ji pripada.

Pred razpadom monarhije je imela Madžarska preko Reke izhod na Jadransko morje. Z vstopom južnoslovanskih čet na Reko konec leta 1918 je Madžarska ostala brez izhoda na morje, poroča omenjena spletna stran. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 sta Reka in Sušak postala del Države SHS s sedežem v Zagrebu, a jo je kmalu zasedla Kraljevina Italija. Glede na to, da Italija prej ni zahtevala Reke, ampak jo je prepustila Hrvaški, se je začelo prehodno obdobje: okupacija Gabriela D'annunzia leta 1919 in Svobodna država Reka leta 1920, vendar je leta 1924 kljub vsemu pripadla Italiji.

Sodelovanje z Bolgarijo

V zadnjem času je Madžarska okrepila sodelovanje s svojimi obalnimi sosedami za dostop do morja. Prejšnji mesec se je madžarski minister za nacionalno gospodarstvo Márton Nagy srečal z bolgarskim predsednikom Rumenom Radevom na gospodarskih pogovorih. Tako so bili podpisani sporazumi o sodelovanju na področju prometa. Partnerstvo bo vodilo k oblikovanju poenostavljenega logističnega in transportnega koridorja, ki bo povezoval madžarska podjetja z bolgarskimi pristanišči in prostimi conami v Črnem morju. Madžarska vlada je izjavila, da je Bolgarija ključni partner za njeno energetsko varnost, saj zagotavlja tranzitno pot za dobavo ruskega, turškega in azerbajdžanskega zemeljskega plina po plinovodu.

Vir: poslovni.hr