Švicarski Laufenburg ni naključna izbira. Tam je bilo leta 1958 ustanovljeno prvo čezmejno elektroenergetsko vozlišče, ki je povezalo omrežja Nemčije, Francije in Švice, poroča spletna stran WiWo, ki jo povzemajo med drugim tudi TPortal. To je bil začetek današnjega evropskega električnega omrežja, ki oskrbuje približno 530 milijonov ljudi v 30 državah. Leta 2010 je Ameriški inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike (IEEE) to elektrarno razglasil za "mejnik v zgodovini energetike".

Zdaj se bo Laufenburg znova zapisal v zgodovino – tokrat kot mesto z največjim baterijskim skladiščem električne energije na svetu, piše WiWo.

Kaj zmore taka baterija?

Prejšnji teden so v Laufenburgu položili temeljni kamen za izgradnjo največjega skladišča baterij na svetu doslej. Do leta 2028 naj bi tam zgradili velikansko baterijo s kapaciteto 1,6 gigavatne ure (GWh) in močjo 800 megavatov, kar je enako moči velike termoelektrarne ali jedrske elektrarne, zmogljivost pa bo štirikrat večja od največjega skladišča baterij na svetu, tistega na Kitajskem.

Baterija lahko že sedaj poskrbi za pet ur oskrbe z elektriko za ves Basel in njegovo kemično industrijo. Ob njem gradijo podatkovni center za umetno inteligenco in aerodinamični predor, toploto iz podatkovnega centra pa bodo preko toplovodnega omrežja uporabljali za ogrevanje mesta.

Podobni projekti v Nemčiji že potekajo, kot so RWE-jeve baterije v Kölnu in Hammu, vendar so precej manjši, z zmogljivostjo okoli 84 MWh. Njihova primarna funkcija je stabilizacija omrežja oziroma hitra regulacija frekvence.

Redox-flow: Tehnologija, ki spremeni pravila igre

Ključna inovacija v ozadju ustvarjanja teh velikih skladišč je nova tehnologija, znana kot redoks-flow baterije. Namesto tradicionalnih litij-ionskih celic te baterije shranjujejo energijo v tekočih elektrolitih znotraj velikih rezervoarjev, zaradi česar so izjemno dolgotrajne in robustne.

Redoks-pretočne baterije bodo imele predvidoma od 25 do 30 let življenjske dobe, zaradi nizkih stroškov materiala (npr. železove soli namesto dragih litijevih, nikljevih ali kobaltovih) pa omogočajo gradnjo veliko večjih sistemov po nižji ceni.

Za razliko od litij-ionskih baterij, katerih cena raste sorazmerno z zmogljivostjo, so redoks-flow baterije dejansko cenejše na enoto energije, torej večji kot so rezervoarji. Potrebni so le večji jekleni rezervoarji, tehnologija pa ne zahteva redkih ali dragih surovin.

Nemčija ji sledi

V Nemčiji se podoben projekt pripravlja v Lausitzu, kjer energetsko podjetje Leag načrtuje izgradnjo baterije s kapaciteto 500 MWh in naj bi delovala od leta 2027. Na istem mestu bo stala litij-ionska baterija za stabilizacijo omrežja in objekt za proizvodnjo vodika, ki bo omogočal dolgoročno shranjevanje energije.

Projekt bo izvajalo ameriško podjetje ESS Tech, uporablja pa poceni tehnologijo na osnovi železovih soli. To jasno kaže, v katero smer gre energetika – iščejo se prilagodljive, trajnostne in vedno cenejše rešitve za shranjevanje energije.

Basel trenutno drži rekord, a ne bo več dolgo – Kitajska že ima načrte za 'gigabaterije' s kapaciteto do 35 GWh. Tekma za prevlado na področju visokozmogljivih baterijskih sistemov je, kot je razvidno iz že zapisanega, v polnem teku, Evropa pa s tem projektom svetu jasno sporoča, da ima tudi ona svojega asa v rokavu.

Vir: TPortal

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji! 

Najbolj brane novice:

Plače dosegajo celo 15.612,33 evra na mesec, a kljub temu zanimanja ni

83-letni junak soseske: Kako si je prislužil hvaležnost sosedov

To je najugodnejša evropska destinacija, kjer boste za kavo odšteli drobiž

Zakaj vse več milijarderjev beži v našo soseščino?

Robinzonski turizem: od 530 evrov za vikend do brezplačne ponudbe