Je to Trumpov pravi cilj?

V manj kot dveh mesecih je ameriški predsednik Donald Trump odstranil dva tesna kitajska zaveznika in ogrozil njeno oskrbo z nafto.

Najprej je v začetku januarja zajel venezuelskega predsednika Nicolása Madura, manj kot dva meseca pozneje pa je ukazal napad, v katerem je bil ubit iranski vrhovni voditelj Ali Hamenei. Poleg tega, da je Kitajsko oropal strateških partnerjev v Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu, bosta ti dve vojaški akciji vplivali na nekaj, kar je za Peking veliko pomembnejše - nafto.

Tako Venezuela kot Iran namreč večino surove nafte pošiljata na Kitajsko, poroča spletna stran dnevnik.hr. Po podatkih analitičnega podjetja Kpler je več kot polovica venezuelskega izvoza nafte in skoraj ves iranski izvoz nafte lani verjetno končal na Kitajskem.

Njune pošiljke so predstavljale približno 15 odstotkov kitajskega uvoza nafte, kažejo izračuni CNN, ki temeljijo na podatkih Centra za globalno energetsko politiko Univerze Columbia. Rob Thummel, upravitelj portfelja pri Tortoise Capital, meni, da bi Kitajska lahko bila veliki poraženec v iranskem konfliktu, ker proizvede veliko manj nafte, kot je porabi.

Višja cena lahko vpliva na gospodarsko rast, vendar je fizična dobava še pomembnejša, ker se Kitajska za vzdrževanje svojega gospodarstva zanaša na uvoz surove nafte, je pojasnil.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je ameriško-izraelski napad na Iran označil za "nesprejemljiv" in obsodil "odprt atentat na suverenega voditelja in spodbujanje k spremembi režima". Vendar Peking še ni komentiral morebitnih gospodarskih posledic.

Poleg motenj v oskrbi z nafto se Kitajska in druga azijska gospodarstva soočajo tudi s potencialnimi logističnimi izzivi, saj je Hormuška ožina, ključna ladijska pot za nafto iz držav, kot sta Saudova Arabija in Kuvajt, soočena z zastojem prometa. 

Iranska tiskovna agencija Mehr je poročala, da se tanker, ki je bil v nedeljo zadet po poskusu "nepooblaščenega prehoda skozi Hormuško ožino", po poškodbi potaplja. Iran nadzoruje severno stran ožine in je že prej grozil, da bo med zastojem z ZDA blokiral dostop do plovne poti. Analitiki opozarjajo, da bi zaprtje Hormuške ožine ali večje motnje v njej povzročile veliko svetovno energetsko krizo.

Tečaji vrednostnih papirjev na pomembnejših borzah v Evropi se danes krepko znižujejo. V odzivu na napad ZDA in Izraela na Iran so se cene nafte krepko zvišale in vlagatelji selijo sredstva v varnejše naložbe, kot je denimo zlato.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je do okoli 10. ure znižal za 2,13 odstotka.

Na borzi v Frankfurtu je indeks DAX doslej izgubil 2,00 odstotka vrednosti. V Parizu indeks CAC 40 beleži 1,92-odstotni padec, v Londonu pa indeks FTSE 100 1,03-odstotnega.

"Tečaji se znižujejo, a o paniki ne moremo govoriti," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal analitik v banki Consorsbank iz Frankfurta Jochen Stanzl. Vlagatelji po njegovih besedah pričakujejo, da konflikt ne bo trajal dolgo.

Znižuje se tudi tečaj evra v razmerju do dolarja. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba okoli 10. ure za en evro odšteti 1,1713 dolarja, kar je 1,02 centa manj kot v petek zvečer. Evropska centralna banka je v petek določila referenčni tečaj evra pri 1,1805 dolarja.

Tudi v Aziji so se danes borzni indeksi večinoma krepko znižali. Indeks tokijske borze Nikkei 225 se je znižal za 1,35 odstotka. V Hongkongu je indeks Hang Seng izgubil 2,14 odstotka vrednosti, v Šanghaju pa je indeks Shanghai Composite celo pridobil 0,47 odstotka. V Seulu se je indeks Kospi znižal za 1,00 odstotka, v Singapurju indeks STI za 2,34 odstotka in na Tajvanu indeks TSEC za 0,90 odstotka. Indeks avstralske borze All Ordinaries je izgubil 0,05 odstotka.

Viri: dnevnik.hr, CNN, STA