Spomnimo se, kako se je začela prejšnja finnačna kriza - z rdečimi signali v panogi gradbeništva in s stečaji uspešnih gradbenih podjetij. Več kot desetletje je nemški gradbeni sektor cvetel – povpraševanje po nepremičninah je bilo ogromno, cene pa so nenehno rasle. To je bila zlata doba za gradbena podjetja, investitorje in posrednike.

Nato pa pandemija in vojna v Ukrajini, ki sta potisnili cene gradbenih materialov v nebo. Najprej se je gradbena aktivnost upočasnila, sedaj pa že tone. Celoten sektor dušijo tudi pomanjkanje delovne sile, speča digitalizacija ter vse strožji in zahtevnejši gradbeni standardi. 

"Kaplja čez rob je dvig obrestnih mer centralne banke od sredine leta 2021. Posojila za naložbe z eno- do dvoodstotno obrestno mero so nenadoma ponudili s štiri- do petodstotno obrestno mero. Posledica je padec povpraševanja, odpovedi investicij in zaustavitev gradnje novih nepremičnin po vsej Nemčiji," poroča spletna stran tportal.hr.  

V prvih šestih mesecih letošnjega leta je v Nemčiji izdanih kar 17,3 odstotka manj gradbenih dovoljenj za tovrstne nepremičnine. Hkrati je bilo za tretjino manj izdanih dovoljenj za gradnjo družinskih hiš.

Najemnine v nebo 

V Nemčiji so številna gradbena podjetja že zaprla svoja vrata. Prav vsi navajajo enake razloge – višji stroški gradnje v kombinaciji z višjimi obrestnimi merami, brez veliko manevrskega prostora za prenos stroškov na stranke.

Strokovnjakinja za gradbeništvo Lamia Messari-Becker z Univerze v Siegenu je za Tagesschau povedala, da je trenutno glavna težava ta, da je veliko stanovanj v zasebnem sektorju mogoče zgraditi le po zelo visokih cenah in s premajhnim lastniškim kapitalom. Po nekaterih ocenah naj bi bila najemnina novega stanovanja 18 evrov za kvadratni meter, česar si večina ne more privoščiti.

Tudi vlagatelji so vse bolj previdni pri vlaganju, Združenje nemških bank Pfandbrief pa ne pričakuje okrevanja v bližnji prihodnosti, temveč meni, da bo kriza trajala dlje in bo hujša od napovedi, ki so jih predstavili v začetku leta.

Javnost je ogorčena in kritike na račun vladajočih so vse glasnejše. Cilj vladajoče koalicije je bil zgraditi 400.000 novih stanovanj na letni ravni, lani pa so jih zgradili le 295.000. Za letos omenjeno združenje gradbincev napoveduje gradnjo le 250.000 stanovanjskih enot.

Manjka pa 700.000 stanovanj!

Po podatkih raziskovalnega inštituta Eduard Pestel v zadnjih 20 letih v Nemčiji nikoli ni primanjkovalo toliko stanovanj kot sedaj. Manjka jih kar 700.000. 

Najemnine medtem še naprej rastejo. Nemško združenje najemnikov napoveduje, da bo povprečna cena najema kvadratnega metra kmalu dosegla deset evrov. Trenutno za najemnino v povprečju plačujejo 8,7 evra za kvadratni meter.

Rešitve? Nekateri vidijo rešitev v davčnih olajšavah. "Nepremičninski davek mora pasti, morda pa tudi DDV na gradbene dejavnosti in proizvode," je prepričana Messari-Beckerjeva, ki je tudi vladna svetovalka za stanovanjski sektor. Dodala je, da se mora vlada lotiti reform, ker je predpisov preveč, med katerimi so nekateri tudi protislovni - na primer nekateri državni gradbeni predpisi. 

Pri prenovi in modernizaciji sta zelo pomembna pragmatičnost in preprostost. "Moramo začeti graditi preprosteje, da bodo izpolnjeni vsi standardi, tudi ekološki, a z manj truda," je prepričana. Toda tudi če bi celoten postopek poenostavili, bi trajalo nekaj časa, preden bi pokrili potrebe trga. 

Po drugi strani pa pri proizvodnih stroških Marko Wagner, sicer višji ekonomist pri Commerzbank, vidi vsaj nekaj potencialnih razlogov za optimizem. Počasnejša rast proizvodnih stroškov bi verjetno lahko odprla prostor za nižje prodajne cene, kar bi nato nekoliko stabiliziralo povpraševanje in s tem v nekem trenutku tudi gradbeništvo.

Cene stekla, jekla in lesa so do letošnjega julija spet padale, kar daje nekaj upanja. Toda energetsko intenzivni izdelki, kot sta cement in bitumen, so postali še dražji.

Očitno bodo morali iskalci stanovanj in gradbeništvo še naprej stiskati zobe.