Kako bodo krize na vzhodu udarile po žepu Evropo?

Bruselj napoveduje težje čase za gospodarstvo v letu 2026. Glavni krivec za to so spopadi na Bližnjem vzhodu, ki neposredno vplivajo na cene energije in prevoz blaga. Po najnovejših podatkih se bo rast BDP upočasnila z 1,3 odstotka, kolikor se pričakuje za leto 2025, na zgolj 0,9 odstotka v letu 2026. Evropska komisija izpostavlja, da so motnje v Hormuški ožini ključne za oskrbo z nafto, kar pomeni ponoven skok cen goriv, poročanje Reutersa povzema Telegraf biznis. To je že drugi takšen pretres po ruski invaziji na Ukrajino, ki bo ponovno preizkusil vzdržljivost evropskih podjetij. "V neugodnem scenariju bi se gospodarska rast lahko prepolovila glede na sedanje projekcije," je dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, ko je opisoval tveganja, ki nas čakajo v prihodnjih treh letih.

Poleg počasnejše rasti nas v letu 2026 čaka tudi višja inflacija. Namesto pričakovanih 1,9 odstotka, kar je blizu cilja centralnih bank, se zdaj napoveduje kar 3-odstotna rast cen. To pomeni, da bodo izdelki in storitve postali dražji hitreje, kot se bo krepilo gospodarstvo. 

Podjetja se bodo soočala s slabšimi dobički, kar bo neposredno vplivalo na to, koliko bodo pripravljena vlagati v nove stroje, tehnologijo ali zaposlene. 

Drago financiranje, torej visoke obresti na kredite, bo še dodatno zavrlo gospodarsko dejavnost. Bruselj opozarja, da če se bodo spopadi nadaljevali, bo to otežilo okrevanje tudi v letu 2027, saj bo evropski izvoz trpel zaradi šibkega povpraševanja iz tujine in visokih logističnih stroškov.

Komisija v Bruslju opozarja, da smo v manj kot petih letih doživeli dva velika šoka. Prvega je sprožila Rusija, drugega pa zdaj kriza na Bližnjem vzhodu. Čeprav naj bi prebivalci s svojo porabo doma še naprej podpirali gospodarsko aktivnost, bo investicij v razvoj malo. Razlog za to je preprost: podjetja bodo zaslužila manj, obenem pa se bodo bala prihodnosti. Povečana negotovost na svetovnih trgih in šibkejša povpraševanja po naših, evropskih izdelkih v tujini bodo breme, ki ga bo izvoz težko prenašal. Po mnenju strokovnjakov je prav hitrost umirjanja napetosti na vzhodu tisti dejavnik, ki bo določil, ali se bo evroobmočje sploh lahko vrnilo k rasti okoli 1,2 odstotka, kot je trenutno napovedano za leto 2027, dodaja omenjena stran.