Nova oboroževalna tekma: umetna inteligenca na novo opredeljuje moč, hitrost in nadzor

ZDA so vodilne pri razvoju tako imenovane generativne umetne inteligence (UI), imajo prevladujoč ekosistem čipov, ameriški vojaški sektor pa umetno inteligenco že uporablja za obrambo, logistiko in nadzor. Ameriški načrt za varnostno uporabo umetne inteligence temelji na odprtosti in inovativnosti. Osnovna ideja je pristop "odprte kode", napredek z razvojem zasebnih idej in industrije.

Na Kitajskem deluje državna strategija in v razvoj umetne inteligence in omrežij 5G se vlagajo ogromna sredstva. Leta 2017 je bil sprejet tako imenovani načrt za umetno inteligenco naslednje generacije, ki je predvideval, da bo Kitajska do letos postala vodilna v svetu pri uporabi umetne inteligence. Vendar je bil lani ta rok prestavljen na leto 2030.

Odnos med ZDA in Kitajsko do umetne inteligence je konkurenčen, vendar z elementi soodvisnosti.

Ameriški politolog Graham Allison v svoji knjigi "Amerika in Kitajska - usojeni za vojno" piše, da lahko prav soodvisnost odloži, ne pa prepreči konflikta, poroča spletna stran Zimo.

Allison verjame, da je umetna inteligenca tista tehnologija, ki bo oblikovala odnos med obema silama.

Njuna "vojna" na področju umetne inteligence se bije na več frontah. Obe državi vlagata ogromna sredstva v razvoj tehnologij umetne inteligence, vključno z blokiranjem – Amerika, kolikor more, blokira kitajski DeepSeek in prepoveduje izvoz naprednih čipov.

Kitajska zahteva lokalno shranjevanje podatkov in tuja podjetja podvrže strogim kibernetskim pregledom, medtem ko ZDA pritiskajo na zaveznike, da Kitajski omejijo dostop do naprednih tehnologij.

V strokovni terminologiji se takšen konflikt imenuje ustvarjanje "digitalnih zidov" ali vse pogosteje – hladna vojna 2.0.

ZDA in Kitajska sta v intenzivni konkurenci na področju umetne inteligence, ki zajema tehnologijo, ekonomijo in geopolitiko, s potencialno daljnosežnimi posledicami, poroča omenjena spletna stran.

Tekmovanje med ZDA in Kitajsko ni več stvar ustvarjanja prednosti, temveč preživetja v digitalni dobi. Prihodnost geopolitike vse bolj leži v podatkovnih centrih, kodah in digitalnih zmogljivostih.

Tekmovanje na področju umetne inteligence med ZDA in Kitajsko ni tekma enega samega človeka – gre za tekmovanje na več frontah, katerega izid bo oblikoval novo mednarodno ravnovesje moči, sta ta mesec v članku za Foreign Affairs zapisala analitika nacionalne varnosti Colin Kahl in Jim Miter.

Kibernetski napadi niso več sekundarna taktika, temveč primarno orodje za konflikte. Države in drugi akterji lahko ciljajo na energetsko infrastrukturo, bolnišnice, banke, komunikacijske sisteme, demokratične procese, kot so volitve ali referendumi.

Za tak napad ni potrebna vojska; zadostuje ekipa hekerjev, infrastruktura in motivacija.

Platforma Moderna diplomacija v svoji raziskavi navaja, da bo umetna inteligenca zelo kmalu postala nujna za hitro odločanje, zlasti v času velikih pretresov in potencialnih vojnih groženj.

Poleg vojaških obstajajo tudi civilni varnostni sistemi, ki ne bodo mogli delovati ali vsaj dobro delovati brez uporabe tehnologije umetne inteligence. Recept je preprost: boljša tehnologija prinaša boljše možnosti za hitro zbiranje in analizo podatkov za odločitve.

Kibernetski inštitut, neprofitna organizacija s sedežem v New Yorku, v svojem dokumentu Geopolitične posledice umetne inteligence ponuja temeljit pregled tega, kako umetna inteligenca spreminja zaščito države s posebnim poudarkom na kibernetski varnosti in kakšne posledice ima to za mednarodne odnose, vključno z vlogo umetne inteligence pri obrambi (odkrivanje groženj, odzivanje na incidente) in potencialom za ofenzivne kibernetske zmogljivosti (napadi na države, vohunjenje), poroča omenjena spletna stran. 

Sklepajo, da bo tehnološka asimetrija med državami dolgoročno spremenila ravnovesje moči. Ni namreč pomembno le, kako in koliko država uporablja umetno inteligenco, temveč tudi, čigav (če nima svojega) model umetne inteligence uporablja. 

Model nekoga drugega lahko deluje za tistega, ki ga je ustvaril, ne glede na to, koliko zaveznikov ima. Vendar to ni edini problem.

Andrew Reddie, profesor na Berkeleyju, opozarja: "Možnost, da bi bil sistem umetne inteligence nasprotnika nestabilen in bi hitro počel nepredvidljive stvari, poveča verjetnost incidentov, ki lahko uidejo izpod nadzora. Zato razpravljamo o delitvi najboljših orodij in metod za testiranje in ocenjevanje sistemov, da bi vsi vedeli, kako čim bolj varno uporabljati umetno inteligenco – vključno z našimi nasprotniki."

Inštitut Združenih narodov za raziskave razorožitve (UNIDIR) je opozoril prav na to nevarnost. Navedli so, da obstaja ogromno tveganje prevelikega zanašanja na umetno inteligenco v primeru hitrega sprejemanja odločitev v zvezi z varnostjo, saj se potencial za nenamerno stopnjevanje konfliktov dvigne na raven brez primere.

V imenu ZN pozivajo k etiki, regulaciji in sodelovanju ter poudarjajo potrebo po mednarodnem dogovoru in pravilih glede umetne inteligence v globalni kibernetski varnosti.

Toda ideja, da bodo vsi sprejeli regulacijo nečesa, kar bistveno spremeni odnose in prinaša prednost tistim, ki je v trenutni geopolitični delitvi niso imeli, ni zelo realistična, poroča stran Zimo.

Tukaj se kaže največji paradoks Evropske unije – ima najnaprednejše predpise o umetni inteligenci, a nima lastnih tehnoloških velikanov.

Lani so sprejeli Zakon EU o umetni inteligenci, prvi celovit zakon o umetni inteligenci na svetu, s poudarkom na etiki, človekovih pravicah in preglednosti, skupaj s projekti, povezanimi z infrastrukturo za kibernetsko obrambo.

Kritiki pa navajajo, da je EU odvisna od ameriških platform umetne inteligence, da so nacionalne strategije slabo usklajene, kibernetska obramba pa je zasnovana reaktivno, ne proaktivno.

Vir: Zimo

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!

Najbolj brane novice: