Opozorilo iz Nemčije: 800.000 služb bi lahko izginilo, a ne zaradi recesije

Ko se govori o umetni inteligenci, večina ljudi pomisli na hitrejše delo, nove možnosti in tehnološki napredek. Manj prijetna plat zgodbe pa je vprašanje, kaj se bo zgodilo z delovnimi mesti, ki jih bodo sistemi umetne inteligence lahko opravljali hitreje in ceneje od ljudi.

Prav o tem te dni razpravljajo v Nemčiji. Andrea Nahles, ki vodi nemško Zvezno agencijo za zaposlovanje, opozarja, da bi lahko umetna inteligenca v naslednjih petnajstih letih povzročila izginotje približno 800.000 delovnih mest. Hkrati sicer pričakuje, da bo nastalo približno enako število novih zaposlitev, a prehod za mnoge zaposlene ne bo preprost.

Po ocenah nemške agencije bodo med najbolj izpostavljenimi predvsem poklici, ki temeljijo na analizi podatkov, pripravi poročil in administrativnih opravilih. Med njimi so tudi številna delovna mesta v bankah, zavarovalnicah ter podjetjih, ki opravljajo storitve za druge družbe.

Gre za dela, pri katerih umetna inteligenca že danes pomaga pri pregledovanju dokumentov, pripravi analiz, iskanju informacij in avtomatizaciji rutinskih procesov. Naloge, za katere je bilo pred nekaj leti potrebnih več zaposlenih, lahko danes delno opravi programska oprema.

Še posebej zanimivo je opozorilo, ki ga je Nahles izpostavila glede mladih diplomantov.

Po njenih besedah raziskave iz Združenih držav Amerike kažejo, da mladi visoko izobraženi ljudje vse težje pridejo do prve zaposlitve oziroma dela, ki ustreza njihovim pričakovanjem. Podoben trend po njenih ocenah opažajo tudi v Nemčiji.

Zanimivo pa je, da med najbolj varnimi poklici ostajajo številna obrtna in praktična dela.

Električarji, vodovodarji, monterji, serviserji, krovci in drugi obrtniki imajo prednost, ki je umetna inteligenca vsaj za zdaj ne more enostavno nadomestiti: delo z ljudmi in delo v fizičnem okolju.

Nahles poudarja, da so se prav poklici, kjer ima ključno vlogo človeška spretnost, v zadnjih letih izkazali za precej odporne na avtomatizacijo. Tudi manj kvalificirani delavci imajo v teh dejavnostih še vedno dobre možnosti za zaposlitev, saj se podjetjem pogosto ne izplača nadomeščati ljudi s tehnologijo.

Ob tem v Nemčiji opozarjajo, da bi bilo napačno verjeti, da bo umetna inteligenca prizadela le pisarniške poklice. Čeprav so nekatera delovna mesta bolj izpostavljena od drugih, spremembe čakajo skoraj vse panoge.

Ključno vprašanje zato ni več, ali bo umetna inteligenca vplivala na trg dela, temveč kako hitro se bodo zaposleni, delodajalci in izobraževalni sistemi prilagodili novim razmeram. Za mnoge delavce prihodnosti največje tveganje morda ne bo umetna inteligenca sama, temveč pomanjkanje znanj, ki jih bo zahteval trg dela čez deset ali petnajst let.

Viri: Handelsblatt, dpa, tportal, Fenix Magazin