Zaupanje v ameriški dolar – nekoč neomajno hrbtenico svetovnega finančnega sistema – vse hitreje upada. Vlagatelji množično zapuščajo ameriško valuto, špekulirajo proti ameriškim obveznicam, tveganja v t. i. bankah v senci pa naraščajo do točke, ki spominja na dogajanje pred krizo leta 2008. Nas mora skrbeti?

Dolar izgublja tla pod nogami

Od začetka leta 2025 je dolar v primerjavi z evrom izgubil več kot 10 % vrednosti. Nedavno se je z evrom trgovalo pri 1,15 ameriških dolarjih, kar je najvišje po letu 2021. Deutsche Bank celo napoveduje, da bi lahko do leta 2030 dosegli razmerje 1,30.

To ni le gibanje tečaja, temveč znak izgubljenega zaupanja. Ko investitorji zapuščajo ameriške obveznice, upade tudi potreba po dolarjih – kar dodatno pritiska na vrednost valute.

Neodločnost politike destabilizira dolar

Ameriška politika dodatno prispeva k negotovosti. Hitro spreminjanje pomembnih odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove izjave o zamenjavi predsednika Federal Reserve Jeroma Powella le poglabljajo dvome vlagateljev.

"Valuta brez neodvisne centralne banke ne more biti globalna rezervna valuta," opozarja Thomas Altmann (QC Partners, Frankfurt) za WiWo, pri čemer se sklicuje na pomen zaupanja v institucionalno neodvisnost Federal Reserve.

Hedge skladi – tempirane bombe v senci in verižne reakcije

Toda problem je veliko globlji od padanja vrednosti dolarja, poroča TPortal. Poudarek je na nereguliranih ali manj reguliranih delih finančnega sistema – hedge skladih, zasebnih investicijskih skladih in drugih oblikah bančništva v senci, ki delujejo izven tradicionalnega regulativnega okvira. Ti skladi, pogosto z ogromnimi količinami vzvodnega kapitala, uporabljajo sofisticirane finančne instrumente za ustvarjanje dobička, vendar so zaradi odvisnosti od stabilnosti trga izjemno ranljivi.

Ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) ocenjuje, da so imeli konec leta 2024 ti skladi več kot 5 bilijonov dolarjev izposojenih sredstev.

Če gredo trgi v napačno smer, lahko sprožijo verižno reakcijo prodaje v zelo kratkem času – kot se je zgodilo s propadom sklada Archegos leta 2021, ki je švicarsko banko Credit Suisse stal 5,5 milijarde dolarjev in na koncu pripeljal do njegove prisilne prodaje.

Tvegane strategije: Base trade

Ena izmed posebej tveganih oblik špekulacij je tako imenovana base trade, ko hedge skladi hkrati kupujejo ameriške državne obveznice in nanje prodajajo terminske pogodbe. V primeru razlike v ceni skladi ustvarijo dobiček, a ker je razlika običajno majhna, uporabljajo izjemno visoke stopnje finančnega vzvoda, včasih tudi do 100 odstotkov. 

Po podatkih Federal Reserve je trenutno v takih strategijah več kot 800 milijard dolarjev (705 milijard evrov), kar presega raven iz marca 2020 – tik pred pandemičnim zlomom trgov.

Kdo vleče niti?

Bloomberg poroča, da sta med najbolj dejavnimi skladi pri tovrstnem trgovanju Citadel in ExodusPoint Capital Management – slednjega vodi Jonathan Hoffman, nekdanji bankir Lehman Brothers. Več velikih bank, med njimi tudi UBS, jim je zaupalo znatna sredstva.

Regulatorji tudi opozarjajo, da so nekateri od njih postali 'sistemsko pomembni' – torej preveliki, da bi propadli. Če bi propadle, bi se posledice zelo hitro prelile na širši finančni sektor, vključno s poslovnimi bankami in zavarovalnicami, poroča TPortal.

Kreditni skladi – tihi nosilci tveganja

Posebno pozornost vzbujajo tudi tako imenovani kreditni skladi, predvsem v ZDA, kjer poteka več kot 85 odstotkov poslov tega trga. Ta sredstva posojajo podjetjem, ki se jim banke izogibajo zaradi prevelikega tveganja. Od začetka 2000-ih do danes je vrednost premoženja, ki ga upravljajo, narasla z 200 milijonov na več kot 2500 milijard dolarjev.

Naložbe teh skladov so pogosto koncentrirane v nekaj sektorjih in izguba nekaj ključnih strank bi jih lahko hitro destabilizirala. Čeprav so sredstva vlagateljev v te sklade pogosto 'zaklenjena' za dlje časa, kar nekoliko zmanjša tveganje, bi se v primeru recesije - predvsem v ZDA - lahko škoda zlahka razširila tudi na realno gospodarstvo.

Banke in skladi v senci v nevarnem objemu

Menjava tveganj med bankami in skladi v senci se vse pogosteje dogaja. Banke s tako imenovanimi prenosi pomembnega tveganja (SRT) prenašajo kreditna tveganja na hedge sklade in zasebne vlagatelje v zameno za premije. Čeprav jim ta praksa omogoča sprostitev kapitala, strokovnjaki opozarjajo, da na ta način izgubijo nadzor nad tem, kje točno se v sistemu kopičijo tveganja.

Nekateri nadzorniki opozarjajo, da banke včasih financirajo iste sklade, ki nato prevzemajo njihova tveganja in s tem sklenejo krog netransparentnosti.

Se bliža nova kriza?

Morda najbolj zaskrbljujoč indikator je tišina regulatorjev, poroča TPortal. "Le redki si upajo javno komentirati stanje 'bančništva v senci'. Tematika je preprosto preveč občutljiva, podatki pa pogosto nezanesljivi. Nekaj pa je gotovo – če se zgodi naslednja velika kriza, bodo hedge in kreditni skladi ter drugi vzporedni igralci med glavnimi osumljenci," dodaja omenjena spletna stran. 

"Kako nevarna so ta tveganja, bomo vedeli šele, ko se bo zgodilo najhujše," pravi neimenovani visoki evropski regulator. In takrat, kot leta 2008, utegne biti – prepozno za ukrepanje, še dodaja omenjena spletna stran. 

Kaj lahko naredite kot vlagatelj?

- Spremljajte dogajanje na valutnih trgih in se zavarujte pred valutnim tveganjem.

- Diversificirajte naložbe – ne stavite vsega na en trg ali eno regijo.

- Izogibajte se visoko vzvodnim produktom brez temeljitega razumevanja.

- Izobražujte se – znanje je najmočnejše orožje v negotovih časih.

Vir: TPortal

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji! 

Najbolj brane novice: 

- Pred 1. majem: Kje so najboljše plače? Poročilo o stanju na trgu dela

- Prepoved mobilnih telefonov v službi: Ali je to rešitev za boljšo produktivnost?

- Vatikanska švicarska garda: plače in pogoji dela

- Kako si privoščiti več za manj denarja? 6 trikov, ki res delujejo

- Kako poceni potovati za prvomajske počitnice: 10 trikov, ki jih uporabljajo izkušeni popotniki

- Donosne obrti: na tisoče evrov mesečnega zaslužka za znanje, ki ga imate v rokah