Energetski prehod Slovenije: Od besed k dejanjem je nujen

Na konferenci o energetski prihodnosti Slovenije v okviru projekta Platforma, ki je potekala v ljubljanskem hotelu Plaza, so se zbrala pomembna imena tega sektorja in vsi tisti, ki verjamejo, da je treba storiti naslednji korak - od besed k dejanjem.

V uvodnem govoru je glavna izvršna direktorica CME Adria in direktorica Pro Plus Stella Litou dejala, da Slovenija vstopa v obdobje, v katerem bodo sprejete ključne strateške odločitve, ki bodo na dolgi rok vplivale na smer in stabilnost države v prihodnjih desetletjih.

Sledila je prva razprava, kjer je izstopalo opozorilo direktorja Instituta Jožef Stefan dr. Leona Cizlja. Slednji je namreč dejal, da je jedrska energija edini vir, ki je neodvisen od vremena in podnebne spremembe ne vplivajo nanj.

Številni so opozarjali, da imamo v Sloveniji poceni energijo ter da se sploh ne zavedamo, kako lahko hitro ostanemo brez nje, saj se nam elektrika v našem domu zdi samoumevna. Pa je res? Večkrat je bilo slišati, in sicer v različnih razpravah, da ne smemo pozabiti, kaj se je le pred nekaj meseci zgodilo v Španiji in na Portugalskem, ko so prebivalci ostali v mrku.

Ne, elektrika ni samoumevna. In o tem bi morali učiti že otroke v vrtcu, je bilo slišati na panelu, kjer so razpravljali o energetski pismenosti in kadrovskih izzivih prihodnosti. Sodelovali so dr. Rudi Vončina, vodja oddelka za okolje Inštituta za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo, dr. Andrej F. Gubina, direktor Inovacijskega-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani, dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru, ter dr. Miroslav Babić, Pristop – Indigo Consulting.

Govorci so se z moderatorko Alenko Arko lotili vprašanja, kje bomo dobili še kako potreben kader v tej panogi. Dejstvo je namreč, da se kader, tudi strokovni, v tej panogi stara, mlajših pa ni dovolj, da bi nadomestili odhode starejših. Babić je ob tem spomnil, da z upokojevanjem strokovnjakov in zaposlenih v energetiki odhaja tudi dragoceno znanje, ki ga nimajo komu prenesti. Kje je torej težava, da med mladimi ni več zanimanja za energetske teme? Vončina meni, da je treba to temo poučevati že zelo zgodaj - že v vrtcu. Prav tako meni, da bi lahko veliko storili že s tem, da bi v panogo pridobili čim več žensk.

Da ostanemo konkurenčni in da bo v kadrovskem bazenu vedno na voljo dovolj strokovnega in usposobljenega kadra, bi morali začeti delovati nemudoma. Še posebej zato, ker gre za panogo, ki veliko obeta ter nudi zelo dobra in stabilna delovna mesta, bi bilo smiselno mladim predstaviti to možnost. V nasprotnem bodo delovna mesta zasedli tujci, saj drugače ne bo šlo.

Iz pogovorov je bilo jasno, da je Slovenija na razpotju, kjer bo morala sprejemati ključne odločitve za našo prihodnost. Prav v tej luči je bil zanimiv pogovor, ki ga je vodil Uroš Slak. O čem se je pogovarjal z Nado Drobne Popović, generalno direktorico družbe GEN energija, Aleksandrom Mervarjem, direktorjem družbe ELES, in dr. Tomažom Štokljem, generalnim direktorjem HSE.

"Cilj države mora biti, da zgradimo jedrsko elektrarno do leta 2039," je dejala Drobne Popović. A težavo predstavljajo dolgotrajni postopki, ki spremljajo večje projekte. "Po časovnici bi moral biti državni prostorski načrt za Jek 2 izdan v dveh letih in pol, a povprečje za nekaj preteklih projektov je deset let. Če bo trajalo deset let, potem nuklearke ne bomo imeli v omrežju leta 2039," je dejala in ob tem opozorila, da bomo uvozno odvisni, če se zadeve ne bodo začele odvijati in uresničevati. Tudi Štokelj je opozoril na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, s tem, da v Sloveniji zagotovo potrebujemo še eno jedrsko elektrarno.