Od inavguracije novega/starega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je minil dober mesec. Nemudoma je začel izvajati svoje obljubljene ukrepe, med drugim je uvedel obsežne carine, zmanjšal število zveznih uslužbencev, začel mirovne pogovore o ukrajinski vojni in tako naprej. Medtem ko rezultati teh dogodkov ostajajo nejasni, so nekateri vidni trendi na finančnih trgih odražali, kako so se vlagatelji odzvali na njegova politična stališča, poroča spletna stran Euronews.

Zmanjševanje vrednosti ameriškega dolarja

Ameriški dolar je od Trumpove zmage na volitvah 5. novembra lani do svojega vrhunca v začetku januarja strmo naraščal. Od Trumpove inavguracije 20. januarja pa je obrnil svoj bikovski trend, pri čemer se je dolarski indeks (DXY) znižal za 2,2 odstotka, z nad 109 na 107 ob zaprtju trga 19. februarja. K oslabitvi dolarja je prispevalo več dejavnikov.

Prvič, trgi so že pred njegovo inavguracijo predvideli močan dolar, zato je morda vzrok za padec vrednosti pobiranje dobičkov, ki so nastali v tem času. Drugič, odložil je uvedbo carin za Mehiko in Kanado ter recipročnih carin za svetovne trgovinske partnerje. Čeprav je napovedal tudi 25-odstotne dajatve na jeklo in aluminij, ki se bodo morda razširile na proizvajalce avtomobilov, računalniških čipov in farmacevtskih izdelkov, bodo te uvozne dajatve začele veljati šele aprila. Do zdaj je bila edina dejansko uvedena carina dodatnih 10 odstotkov za Kitajsko, kar je sprožilo takojšnje protiukrepe.

Posledično so se strahovi pred takojšnjim ponovnim povečanjem inflacije razblinili, kar je privedlo do preobrata v gibanju dolarja. Medtem so se iz istega razloga od njegove inavguracije znižali tudi donosi ameriških državnih obveznic. Drugi ključni dejavnik je, da je Federal Reserve nakazal, da bo morda moral upočasniti zmanjševanje svoje bilance stanja zaradi omejitve zgornje meje dolga. To nakazuje, da bo centralna banka verjetno ohranila visoko raven javnega dolga, kar bo pritiskalo na stroške zadolževanja in posledično oslabilo dolar.

Rekordni delniški trgi

Svetovni delniški trgi so od Trumpove inavguracije v bikovskem trendu, zlasti evropske delnice. Odložitev uvedbe obsežnih carin je bila morda ključni dejavnik, ki je podpiral razpoloženje, usmerjeno k tveganju. Vendar pa so temeljni dejavniki, ki spodbujajo rast, pričakovanja nižjih svetovnih obrestnih mer, trenutna mrzlica glede umetne inteligence in pozitivni dobički podjetij. Medtem so mirovni pogovori, ki jih je začel Trump z Rusijo, spodbudili rast delnic evropske obrambne industrije.

Pravzaprav je bila rast na evropskih delniških trgih široko zasnovana, saj so v zadnjem mesecu pridobili vsi sektorji. Trgi pričakujejo, da bo Evropska centralna banka še naprej zniževala obrestne mere in morda uvedla dodatna posebna sredstva za obrambno porabo.

Trumpova politika je posredno podprla tudi evropske sektorje, kot so finančni, tehnološki in industrijski, kar je privedlo do širokih dobičkov. Njegova napoved, da bo v infrastrukturo umetne inteligence v ZDA vložil 500 milijard dolarjev (479 milijard evrov), obljuba o deregulaciji bančnega sektorja in poziv EU k povečanju obrambnih izdatkov so prispevali k boljšim rezultatom teh sektorjev.

Najvišja vrednost zlata v zgodovini

Zlato je bilo v zadnjem mesecu izjemno sredstvo, saj so terminske pogodbe na zlato od Trumpove inavguracije poskočile za 8 odstotkov. Povpraševanje po varnih sredstvih se je povečalo zaradi zaskrbljenosti zaradi morebitne svetovne trgovinske vojne in upočasnjene gospodarske rasti. K bikovskemu zagonu zlata je prispeval tudi šibkejši ameriški dolar. Poleg tega je Trumpova administracija s pomočjo Elona Muska odpustila na tisoče zveznih delavcev, kar lahko privede do povečanja brezposelnosti in šibkejše potrošnje.

"Do zdaj je bilo to bolj moteče za trge in je prineslo tveganja za inflacijo in dolgoročno rast," je dejal Kyle Rodd, višji tržni analitik pri portalu Capital.com. Še eno ključno vprašanje je, kako pristop DOGE vpliva na zaposlovanje in potrošnjo.

Padajoče cene nafte

Cene surove nafte so pod pritiskom, odkar je Trump nastopil mandat, pri čemer so se terminske pogodbe na nafto Brent znižale za 6,6 odstotka, terminske pogodbe na nafto WTI pa za 7,8 odstotka. To se ujema s Trumpovim ciljem znižanja svetovnih cen nafte, saj je pozval proizvajalce nafte k povečanju proizvodnje.

Mirovni pogovori z Rusijo lahko vključujejo tudi omilitev sankcij za izvoz nafte iz te države. Trdil je, da bo znižanje cen energije izravnalo povišanje cen zaradi višjih carin. Vendar pa ostaja negotovo, ali se bo to uresničilo.

Trgovanje z bitcoini se giblje ob strani

Od Trumpove inavguracije so cene bitcoinov padle za 4 odstotke, saj je optimizem, povezan z njegovo obljubo, da bo Amerika postala prestolnica kriptovalut, zbledel. Razlog za to je lahko pomanjkanje konkretnih političnih katalizatorjev. Trump je doslej napovedal le, da bo njegova administracija ocenila, ali naj ustvari nacionalno zalogo digitalnih sredstev. Vendar pa ni navedel rezervne zaloge bitcoinov, kar je bilo morda razočaranje za navdušence nad to kriptovaluto.

Vir: euronews