Gospodarska škoda zaradi trenutnih poplav v Srednji Evropi je velika. Po prvih ocenah bi lahko samo stroški sedanjih poplav presegli milijardo evrov, vendar natančnih stroškov še ni, saj ciklon Boris še naprej zaliva regijo, za seboj pa pušča vse več smrtnih žrtev in veliko škode, poroča spletna stran Euronews. 

Po eni od ocen bi lahko končni račun škode znašal od nekaj sto milijonov evrov do več kot milijardo evrov, je poročal Reuters, ki se sklicuje na prve ocene bonitetne agencije Morningstar DBRS.

Mario De Cicco, podpredsednik za globalne zavarovalniške in pokojninske ocene pri družbi Morningstar DBRS, je za Euronews Business povedal, da bi "na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij največje zavarovane izgube lahko nastale na Češkem, v eni od držav, ki so jih nedavni neugodni vremenski dogodki najbolj prizadeli". Dodal je, da je zavarovanje za naravne nesreče v tej državi bolj razširjeno kot v drugih prizadetih državah.

Katere države so prizadete?

Po podatkih britanskega okoljskega svetovalca JBA Risk Management so v Evropi poplave že zdaj najdražja naravna nevarnost. Samo poplave rek vsako leto povzročijo stroške v višini 7,8 milijarde evrov, pričakuje pa se, da se bodo ti stroški še povečali, saj se gospodarstva na območjih z visoko poplavno ogroženostjo še naprej razvijajo, podnebne spremembe pa povzročajo večje in intenzivnejše padavine. 

Tokrat so poplave zajele dele Avstrije, Češke, Poljske in Romunije, predvidoma pa bodo prizadele tudi Slovaško in Madžarsko. Grozi tudi Italiji, na vodni val se pripravljajo na Hrvaškem ...

Poljska, romunska in avstrijska vlada so sprostile več sto milijonov evrov izrednih sredstev, češka vlada pa zaradi škode, ki so jo povzročile poplave, razmišlja o spremembi proračuna za leto 2024.

Na splošno lahko škoda na infrastrukturi, stavbah in premoženju ter povečanje izdatkov za reševanje in pomoč povzročijo tudi zmanjšanje proizvodnje in gospodarske dejavnosti, meni Grzegorz Dróżdż, tržni analitik pri družbi Conotoxia Invest. "Ti dejavniki običajno negativno vplivajo na proračun in trgovino, kar se kaže kot povečanje primanjkljaja in poslabšanje trgovinske bilance zaradi zmanjšanja izvoza in povečanja uvoza," je dejal za Euronews. 

"Poplave, s katerimi se trenutno soočajo Poljska, Češka in Avstrija, bodo zdaj zagotovo zelo boleče in drage za prebivalstvo ter bodo negativno vplivale na že tako obremenjene proračune," je dejal Dróżdż.

Kako so prizadeta podjetja?

Največja poljska zavarovalnica PZU se sooča z 10-odstotnim zmanjšanjem dobička zaradi vremensko pogojenih škod, poroča Bloomberg, ki se sklicuje na podatke borznoposredniške hiše Ipopema. Nekatere tovarne in trgovine, ki so jih prizadele poplave, so ustavile proizvodne linije, med njimi kemična tovarna BorsodChem v Ostravi na Češkem, češki proizvajalec pijač Kofola CeskoSlovensko, koksarna OKK Koksovny - eden največjih proizvajalcev livarskega koksa v Evropi – pa je ustavila proizvodnjo kemikalij, poroča Reuters.

Čezmejni železniški promet med Poljsko in Češko ter Madžarsko in Avstrijo je bil prekinjen, poroča omenjena spletna stran. 

Dolgoročni gospodarski obeti

Glede splošnega vpliva na gospodarstvo analitiki skupine Erste Group pričakujejo omejen vpliv, vendar dodajajo, da je še prezgodaj, da bi ga jasno videli.

Katarzyna Rzentarzewska, glavna makroanalitičarka skupine Erste Group za Srednjo in Vzhodno Evropo, je za Euronews dejala, da bi lahko na primer na Češkem skupni gospodarski vpliv, povezan z materialno škodo in škodo v proizvodnji, znašal 0,2–0,5 % BDP, skupni vpliv na rast BDP pa bi bil veliko manjši, verjetno na spodnji meji tega razpona.

Pričakuje, da bo kratkoročno, torej do konca letošnjega leta v vseh državah, ki so jih prizadele poplave, industrijski sektor prejel negativen impulz, prizadet pa bo lahko tudi turizem v regijah. "Nenazadnje lahko škoda na pridelkih vpliva na inflacijo," je dejala Rzentarzewska. 

Analitiki se tudi strinjajo, da je dolgoročno slika precej drugačna, saj bodo obnovitvena dela spodbudila gradbeni sektor, "kar bo v srednjeročnem obdobju prispevalo k BDP," je dejala Rzentarzewska.

"Prav tako lahko spodbudi nove naložbe v sodobno tehnologijo ter bolj odporno in razvito infrastrukturo," je dejal Dróżdż.

Vir: Euronews