Priča smo zgodovinski spremembi v načinu, kako se države pripravljajo na vojno

Evropska obrambna industrija doživlja tiho revolucijo. Namesto počasnega državnega financiranja razvoj vojaške tehnologije vse bolj poganjajo zagonska podjetja in zasebni vlagatelji. V ospredju je hitrost, inovativnost in umetna inteligenca – vojna v Ukrajini pa je postala laboratorij za testiranje prihodnosti vojskovanja, poroča spletna stran The New York Times.

Medtem ko svetovne vlade vlagajo milijarde v priprave na visokotehnološko vojskovanje, se v Evropi odvija tiha revolucija. Obrambno industrijo vse bolj oblikujejo zagonska podjetja in zasebni vlagatelji, ki v razvoj vlagajo lastna sredstva – brez čakanja na državne razpise.

"To je noro, vse se trese od zlate mrzlice!" pravijo poznavalci, ki spremljajo eksplozijo naložb v vojaške inovacije. Po podatkih McKinseyja so se globalne naložbe tveganega kapitala v obrambna podjetja leta 2023 povzpele na 31 milijard dolarjev (več kot 26,4 milijarde evrov) – kar je 33 % več kot leto prej. V Evropi je rast še izrazitejša: od leta 2021 do 2024 so bile naložbe petkrat večje kot v prejšnjem triletnem obdobju.

Nemško podjetje Helsing, ustanovljeno leta 2021 v Münchnu, je postalo ikona novega pristopa. Ustanovitelji – nekdanji svetovalec nemškega obrambnega ministrstva Gundbert Scherf, podjetnik na področju videoiger Torsten Reil in inženir umetne inteligence Niklas Köhler – so zbrali začetni kapital s pomočjo ustanovitelja Spotifyja Daniela Eka. Prav slednje je marsikoga presenetilo, saj je resnično nepričakovano, da je pri tem sodeloval Ek. 

Helsing je najprej poslal brezpilotne letalnike v Ukrajino, nato pa jih redno nadgrajeval glede na razmere na bojišču. Danes je podjetje vredno 12 milijard evrov in je po podatkih The New York Timesa med najvrednejšimi zagonskimi podjetji v Evropi.

"Prej noben od evropskih skladov tveganega kapitala ni pokazal zanimanja za obrambo. Zdaj vlada zlata mrzlica. Vsi želijo vlagati v obrambo," pojasnjuje Reil, soustanovitelj podjetja Helsing.

Ruska invazija na Ukrajino je pospešila razvoj novih tehnologij, Ukrajina pa je postala laboratorij za nove tehnologije, zlasti brezpilotna letala. Slednja sedaj uničijo že kar 80 % tarč, kar kaže na dramatičen premik v načinu vojskovanja. Eric Slesinger, nekdanji agent Cie, ki je ustanovil investicijski sklad, specializiran za obrambo, poudarja, da lahko z nekaj milijoni dolarjev razvijete manjše, a izjemno učinkovite tehnologije.

Praktični primeri kažejo, da se inovacije razvijajo z neverjetno hitrostjo. Dron iz vezane plošče in pene lahko stane le nekaj sto dolarjev, a je sposoben uničiti večmilijonski tank.

Poleg Helsinga izstopajo tudi druga podjetja. Na primer ARX Robotics, Swarm Biotactics, ki razvijata eksperimentalne projekte v Nemčiji, vključno z znamenitimi daljinsko vodenimi vohunskimi ščurki.

Nemško podjetje EuroAtlas, ki je desetletja proizvajalo energetske sisteme za podmornice, je spremenilo svojo poslovno smer, potem ko ga je leta 2021 prevzela švedska investicijska skupina Mimir. Sedaj so se preusmerili v razvoj avtonomnih podvodnih vozil za nadzor oceanskih kablov.

Britanski Kraken Technology je v le 10 tednih razvil prototip avtonomnega čolna, ki ga lahko izdelajo v dveh dneh. Njihove modularne ladje K3 Scout že uporabljata britanska in ameriška vojska. Podjetje je zraslo iz podjetja za dirkanje gliserjev, ki se je med pandemijo zaprlo. Kraken ima zdaj dve tovarni v Veliki Britaniji in tretjo v gradnji v Hamburgu. Cena ladje K3 Scout, ki se lahko uporablja za različne misije, od izvidništva do iskanja in reševanja, je okoli 250.000 dolarjev (213.095 evrov), kar je v svetu vojaških naročil izjemno nizko.

Helsingov projekt Centaur je še en mejnik, ki je zelo zanimiv – gre za sistem umetne inteligence, ki lahko upravlja lovsko letalo oz. lahko prevzame nadzor nad lovskim letalom. Maja je Centaur med testnim poletom nad Baltskim morjem za kratek čas prevzel nadzor nad švedskim Gripenom E. V simulacijah je uspešno sestrelil dve letali, ki sta ju pilotirala izkušena pilota, kar potrjuje potencial umetne inteligence v vojaških operacijah.

"Programska oprema se nenehno posodablja in jo je mogoče prilagoditi obstoječemu orožju. To je ključna prednost pred tradicionalnimi sistemi, katerih razvoj traja desetletja," pojasnjuje Helsing.

Kljub navdušenju vlagateljev strokovnjaki opozarjajo na tveganja. Zasebni kapital išče dobiček, kar lahko nasprotuje ciljem nacionalne varnosti. Obstaja tudi nevarnost krepitve vojaško-industrijskega kompleksa in zlorabe novih tehnologij, dodaja omenjena spletna stran.

"Prodaja vladi ne sme biti enostavna – gre za denar davkoplačevalcev," opozarja Chris Sylvan, nekdanji marinec in soustanovitelj britanskega zagonskega podjetja Cambridge Aerospace, ki razvija prestreznike brezpilotnih letal in raket.

Analitiki se strinjajo: dogaja se zgodovinska sprememba v načinu, kako se države pripravljajo na vojno. Če je prva svetovna vojna prinesla prehod s konjenice na tanke in letala, današnji premik vodi k robotiki, umetni inteligenci in množični proizvodnji avtonomnih sistemov.

"Razvijati morate sisteme, še preden jih vlada sploh začne plačevati," pravi Reil iz Helsinga – in dodaja, da je prihodnost vojaške tehnologije v rokah tistih, ki si upajo tvegati.

Vir: Tportal in The New York Times

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice: