Vse hujše naravne ujme in katastrofe dajejo jasno vedeti, da je zeleni prehod nujen, če želimo ohraniti naš planet. Osnova zanj je opuščanje rabe fosilnih goriv in sočasen prehod na izkoriščanje obnovljivih virov energije. V teoriji je načrt torej jasen, a zavedati se je treba, da opuščanje rabe fosilnih goriv vključuje tudi opuščanje njihove proizvodnje, od katere pa so odvisne cele regije.

V Sloveniji sta lep primer denimo Zasavje in Savinjsko-šaleška regija, kjer ima premog bogato tradicijo. Več generacij družin je bilo odvisnih od dela v premogovnikih, na premogu je temeljilo gospodarstvo teh regij, zato opustitev premogovništva brez ustreznih ukrepov lahko povzroči resne družbene posledice in zmanjšanje gospodarske dejavnosti. Za te regije je vključitev v evropski Mehanizem za pravični prehod, ki vključuje Sklad za pravični prehod, zato ključnega pomena. 

Kaj je Mehanizem za pravični prehod?

Z Mehanizmom za pravični prehod Evropska komisija regije in sektorje v Uniji spodbuja k opuščanju rabe fosilnih goriv in porabi razvojnih sredstev Sklada za pravični prehod za prehod v trajnostno in nizkoogljično družbo. Mehanizem zmanjšuje razvojne razlike med evropskimi regijami s spodbujanjem gospodarske preobrazbe in diverzifikacije gospodarstva v premogovnih regijah, ki jih bo opuščanje rabe fosilnih goriv v prehodu na podnebno nevtralnost najbolj prizadel. V Sloveniji sta v mehanizem vključeni Zasavska in Savinjsko-šaleška regija, ki imata različne ukrepe in razvojne  potrebe, opredeljene v Območnih načrtih za pravični prehod.

Zasavje se iz premogovniške razvija v visoko tehnološko regijo

V sodelovanju z državnimi organi in Evropsko komisijo je zasavska regija dosegla, da je bilo za projekte pravičnega prehoda Zasavja razpisanih že 83 % sredstev iz Sklada za pravični prehod, od skupno 75 milijonov evrov, namenjenih prestrukturiranju regije. Projekti, podprti s temi sredstvi, predstavljajo temelj za preoblikovanje Zasavja iz premogovne regije v sodobno, tehnološko napredno, nizkoogljično in konkurenčno okolje. Zasavje se je na razpise za pridobitev sredstev iz Sklada za pravični prehod odzvalo s konstruktivnim pristopom ter številnimi prijavami naprednih projektov, katerih skupna vrednost je v veliki meri presegla razpoložljiva sredstva.

Črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod je opredeljeno v Območnem načrtu za pravični prehod Zasavske premogovne regije (ONPP), v katerem je določeno, da se bo Pravični prehod Zasavja podprl na štirih področjih, in sicer na energetiki, gospodarstvu, izboljšanju povezljivosti regije in človeških virih. S sredstvi iz Sklada za pravični prehod je tako podprtih že pet strateških projektov, ki bodo prispevali k tranziciji Zasavja. To so: 
- Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje brezogljičnih tehnologij (Center DUBT), ki ga izvaja Kemijski Inštitut in v okviru katerega bo Zasavje pridobilo prvo javno znanstveno raziskovalno institucijo z dvema samostojnima laboratorijema: Laboratorijem za razvoj, pripravo in testiranje baterij ter Laboratorijem za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika.
- 4 projekti, ki se izvajajo v okviru ukrepa Trajnostni, prožni in raznoliki gospodarski razvoj (ONPP) in so namenjeni izboljšanju pogojev za razvoj gospodarstva, krepitvi malih in srednje velikih podjetij ter razvojnim projektom velikih podjetij z odločujočim regionalnim vplivom: Obrtno industrijska cona (OIC) Lakonca, Ekonomsko poslovna cona (EPC) II Kisovec, Obrna cona (OC) Rudnik in Podjetniški inkubator Kompreshaus'.

Poleg omenjenih projektov zasavsko gospodarstvo pričakuje rezultate razpisa za produktivne naložbe v gospodarstvu (SPP), namenjenega podpori naprednim gospodarskim investicijam podjetij v regiji. 

Brez spodbudnega podpornega okolja v Zasavju ne bi šlo 

V procesu pravičnega prehoda v Zasavju deležnikom in potencialnim upravičencem podporno okolje zagotavlja Regionalna razvojna agencija Zasavje (RRA Zasavje) s Centrom za pravični prehod Zasavja (CPP Zasavje).  Kot poudarja Maja Čepič Žnidar, predstavnica ekipe na RRA Zasavje, ki sodeluje pri soupravljanju Sklada za pravični prehod Zasavja, je dosežek, da je bilo za Zasavje razpisanih že 83% sredstev Sklada za pravični prehod izjemen uspeh za regijo v tako kratkem času. 

To je rezultat usklajenega delovanja med regijo in državnimi organi. Od skupno 75 milijonov evrov, ki so namenjeni Zasavju, je 83 % sredstev že razpisanih in na voljo upravičencem. Projektom pa je bilo dodeljenih že dobrih 50 % sredstev SPP.

 Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da proces pravičnega prehoda v Zasavski regiji uspešno napreduje na vseh ravneh. Na Regionalni razvojni agenciji Zasavje smo ponosni na sodelovanje z organi na državnem in evropskem nivoju, predvsem z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ki opravlja ključno vlogo organa upravljanja, ter z ministrstvi, ki skrbijo za pripravo razpisov, je z dosedanjim delom zadovoljen tudi Martin Šikovc, v. d. direktorja RRA Zasavje, ki dodaja, da je še posebej ponosen nad angažmajem zasavskih deležnikov, ki so se odzvali na razpise in pripravili napredne projekte, usmerjene v trajnostni razvoj, razogljičenje industrije, podporo lokalnim podjetjem in posodobitev infrastrukture. Prepričan je, da to predstavlja osnovo za dolgoročno pozitivne spremembe v regiji.

Tudi CPP Zasavje izraža zadovoljstvo nad izjemnim odzivom na razpise in aktivnim vključevanjem deležnikov v proces Pravičnega prehoda Zasavja. Veseli nas, da se v proces aktivno vključujejo predstavniki različnih sektorjev in organizacij ter da na naših dogodkih poteka intenziven prenos znanja in izkušenj. Poleg tega se vse bolj povezujemo z mednarodnim okoljem. Skupaj obravnavamo napredne vsebine, razvijamo projektne koncepte in sodelujemo v evropskih razvojnih programih, pojasni Kristijan Adamlje, strokovni sodelavec Centra, ki izvaja širok spekter aktivnosti za podporo pravičnemu prehodu regije. V procese pravičnega prehoda vključuje širok nabor deležnikov različnih ciljnih skupin ter vzpostavlja prostor za izmenjavo znanj, izkušenj, informacij, potreb in idej. Na ta način spodbuja razvoj odprtega in sodelovalnega okolja in Zasavje usmerja v evropski in globalni prostor. 

CPP Zasavje izpostavljen kot prvi primer dobre prakse

Dosedanji dosežki Zasavja so bili predstavljeni na Regionalni konferenci Pravičnega prehoda Zasavja, ki je potekala 14. novembra 2024 v organizaciji RRA Zasavje. Poleg predstavnikov lokalnih in državnih institucij so se je udeležili tudi predstavniki ukrajinskega premogovnega mesta Sheptytskyi, ki so s slovenskimi kolegi podelili lastne izzive ter načrte za prihodnost, ter predstavniki organizacije Brand Media Bulgaria, ki izvaja projekt o pravičnem prehodu premogovno odvisnih regij v Bolgariji 'Transition OPportunities for JOBS creation and career development (TOP JOBS)'. Projekt obravnava skrbi lokalnih prebivalcev, povezane z naraščajočo brezposelnostjo, revščino in zmanjševanjem poklicnih priložnosti za mlajše generacije, hkrati pa izpostavlja prispevek kohezijske politike EU v premogovno odvisnih regijah. Začeli so z izvajanjem novinarskih obiskov pri uspešnih prejemnikih sredstev iz EU in kot prvi primer dobre prakse izpostavili prav CPP Zasavja. 

Tudi v 2025 se Zasavju obeta kopica novih projektov, velik poudarek bo namenjen mladim 

A kot pravijo v RRA Zasavje in CPP Zasavje, regija ne sme zaspati na osvojenih lovorikah, temveč si še naprej prizadevati za razvoj. V okviru Mehanizma za pravični prehod so tako že načrtovani novi razpisi za Zasavje na več področjih. Gledamo naprej z veliko optimizma, saj pričakujemo nadaljnje uspešno črpanje sredstev in spremljanje razvojnih projektov, ki bodo pripomogli k preobrazbi regije v vzdržno, inovativno in socialno vključujočo skupnost, pravi Martin Šikovc, v. d. direktorja RRA Zasavje. V letu 2025 si prizadevamo preseči 90 % razpisanih sredstev in dodeliti več kot 80 % sredstev projektom, je optimistična tudi Maja Čepič Žnidar z RRA Zasavje, ki posebej izpostavi odziv gospodarstva na razpis za produktivne naložbe, kjer je število prijavljenih projektov preseglo pričakovanja, njihova skupna vrednost pa bistveno presega razpoložljiva sredstva

Tudi na CPP Zasavje imajo za prihodnje leto načrtovanih že kopico aktivnosti za razvoj regije. V prihodnjem letu bomo posebno pozornost namenili temam, povezanim z Novim evropskim Bauhausom, krožnim gospodarstvom, trajnostnimi tehnologijami v energetiki ter aktivnim vključevanjem prebivalcev, zlasti mladih, pojasni Kristijan Adamlje, njegova stanovska kolegica Barbara Avsenak pa doda: Konzorcij zasavskih osnovnih in srednjih šol pripravlja projektni predlog za napovedan razpis, v okviru katerega bodo partnerji razvijali model sodobnega  poučevanja ter povezovali znanje s potrebami v gospodarstvu in projekti, kakršen je Center DUBT.. Z ustvarjanjem novih priložnosti in pridobljenimi znanji bodo mladi imeli več možnosti, da ostanejo v Zasavju, sodelujejo v njegovem razvoju in gradijo kariero v domači regiji.

Sponzorirana vsebina