Evropa doživlja dramatično povečanje vojaškega proračuna, kar pomeni veliko pogodb za evropske proizvajalce orožja, pa tudi za ameriške, južnokorejske in druge, poroča spletna stran Politico. In v primeru, da se bodo ZDA pod Donaldom Trumpom odločile za izstop iz Nata, se bo Evropa morala zanesti na svoje proizvajalce, kar pomeni, da jim bo tako zagotovila še večje število pogodb.
Več domače proizvodnje
A tudi brez tega radikalnega koraka ZDA je obrambna industrija že lahko zadovoljna. Evropska komisija ocenjuje, da bodo morale članice bloka v naslednjem desetletju za obrambo porabiti 500 milijard evrov. Veliko tega denarja bo zagotovo šlo v roke ZDA. Evropska obrambna industrija je bila namreč doslej v veliki meri odvisna od uvoza, vsekakor pa v prvih letih vojaškega preporoda ne bo mogla računati le na lastno proizvodnjo. "Ta trend je treba obrniti. Kupovanje neevropskih izdelkov na koncu pomeni, da se bo evropska industrija še naprej borila za povrnitev svojih naložb in bo sčasoma izgubila svoje tehnološko znanje, izkušnje in veščine," je za Politico povedal Jan Pie, generalni sekretar bruseljskega vojaškega lobija ASD.
Približno 55 odstotkov evropskega uvoza orožja od leta 2019 do 2023 je prišlo iz ZDA, kar je več kot 35 odstotkov v prejšnjem petletnem obdobju, kažejo podatki Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI). "Glede pošiljk se načrtuje, da se bo dejanska količina orožja, uvoženega iz ZDA v evropske države, v prihodnjih letih znatno povečala," je dejal Pieter Wezeman, višji raziskovalec pri SIPRI, in dodal, da to ni povezano s Trumpom, ampak s povečanim nakupom opreme po ruski invaziji na Ukrajino.
Ta trend bi lahko šel še dlje v korist ZDA, če bi se države poskušale priljubiti ameriškemu predsedniku s podpisovanjem več pogodb z ameriškimi podjetji. "O Trumpovih namerah ne vemo veliko, a ne bi me presenetilo, če bi države, predvsem na vzhodu, kupovale vse več ameriške opreme," je dejal eden od evropskih diplomatov.
Američani prevladujejo, a tudi evropska industrija ni kar tako
Ameriškim podjetjem gre zaenkrat dobro pri prodaji lovcev Lockheed Martin F-35A Lightning II, helikopterjev AH-64 Apache, zračnega obrambnega sistema Patriot, tankov Abrams in še več v države po Evropi, navaja Politico. Toda države EU, ki si prizadevajo za posodobitev svoje vojske, kot sta Poljska in Romunija, prav tako pridobivajo orožje od evropskih proizvajalcev, in to se verjetno ne bo kmalu spremenilo, karkoli bo Trump naredil.
Poljska je lani porabila 1,5 milijarde evrov za na tisoče pušk Carl Gustaf M4 in več sto tisoč nabojev iz Švedske, leta 2023 pa je kupila letalo Saab 340 za zgodnje opozarjanje in nadzor.
Varšava v okviru modernizacije zračnih sil razmišlja tudi o nakupu letal eurofighter typhoon od konzorcija, ki ga sestavljajo Airbus, BAE Systems in Leonardo.
Romunija od Francije kupuje protiletalske rakete Mistral 3.
Poleg tega se približno 15 evropskih držav pripravlja na nakup F-35A, Nemčija, Italija in Španija pa načrtujejo nakup Eurofighter Typhoon. Saab prav tako nadaljuje s promocijo svojega lovca JAS 39 Gripen, saj je lani štiri primerke prodal na Madžarsko.
Trump je napovedal, da bo od držav članic Nata pogojeval, da za vojsko namenijo pet odstotkov svojega proračuna.
Trenutni cilj dveh odstotkov dosega 24 od 32 članic Nata. Poljska je edina članica Nata, ki je blizu morebitnemu novemu cilju petih odstotkov, Litva pa je napovedala, da se bo tej številki v prihodnje približala.
"Pritisk, ki ga trenutno izvaja Trump, je dober za Evropo," je za Bloomberg povedal izvršni direktor Rheinmetall Armin Papperger.
Kaj pravijo v Bruslju?
Evropski proizvajalci orožja bodo imeli torej ogromno naročil, a dejstvo je, da ne bodo mogli odgovoriti na celotno povpraševanje. Evropski uradniki vztrajajo, da Evropa potrebuje ameriško obrambno industrijo bolj kot kadar koli prej.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v začetku tega meseca v Evropskem parlamentu razkril, da je Trumpa prosil za hitrejši uvoz ameriškega orožja. "To je bil moj argument v pogovoru s Trumpom – odprite ameriški obrambni trg," je dejal Rutte. Toda evropske prestolnice želijo tudi zagotoviti, da bo del teh povečanih izdatkov za obrambo namenjen domačim podjetjem.
Da bi spodbudil evropsko proizvodnjo, je nekdanji italijanski premier Mario Draghi v svojem lanskem poročilu o stanju gospodarske konkurenčnosti EU pozval članice EU k povečanju povpraševanja in povečanju deleža skupnih obrambnih naročil, je poročala spletna stran TPortal.
Kljub moči nekaterih ameriških podjetij ima Evropa v tej panogi še vedno velikane
Evropska vojaška industrija ima veliko za pokazati. Od dveh konkurenčnih programov za razvoj lovskih letal šeste generacije do francosko-nemškega projekta za raziskavo novega tanka, programa za razvoj novih mornariških korvet, francosko-italijanskega sistema zračne obrambe SAMP/T in milijard, ki se zlivajo v razvoj brezpilotnih letal ... Evropska podjetja pričakujejo, da bodo še naprej sklepala velike pogodbe, saj se Evropa znova oborožuje.
Tudi Rutte meni, da je treba ravnati pametno in v teh trenutkih pokazati dobro evropsko poslovno žilico.
Vir: Politico in TPortal
