Ta evropska podjetja bodo največ izgubila zaradi Trumpovih carin

Napovedana uvedba ameriških carin v višini 10 odstotkov na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki jo je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa potrdila za 1. februar, s kasnejšim povišanjem na 25 odstotkov od 1. junija, predstavlja potencialno veliko destabilizacijo transatlantskih trgovinskih odnosov. 

Ta geopolitično motivirana ekonomska poteza, povezana s prizadevanji ZDA za vključitev Grenlandije v svoj suveren prostor, je sprožila globoko zaskrbljenost v gospodarstvih Združenega kraljestva, Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Nizozemske in Finske. Evropski politični voditelji so že napovedali nujne sestanke za preučitev ustreznih odgovorov, vključno z možnostjo protukrepov in širših gospodarskih politik, s ciljem ublažitve morebitnih negativnih posledic na evropsko industrijo in širšo ekonomijo. Ta poteza pomeni nadaljevanje trgovinskih napetosti, ki so zaznamovale preteklo leto, in zdaj prehajajo na višjo raven, s potencialno daljnosežnimi učinki na globalno gospodarstvo in politično stabilnost, poročajo tuji mediji, med njimi tudi spletna stran CNBC.

Katere evropske panoge so torej najbolj ogrožene?

Evropski avtomobilski giganti, ki so se že lani spopadali s Trumpovo nestanovitno trgovinsko politiko, se ponovno soočajo z resnimi tveganji. Avtomobilski sektor je splošno prepoznan kot izjemno ranljiv za carine, predvsem zaradi visoke stopnje globalizacije dobavnih verig in močne odvisnosti od proizvodnih obratov v Severni Ameriki. To pomeni, da se lahko vsaka sprememba v trgovinski politiki takoj odrazi na stroških in dobičkonosnosti podjetij. 

V ponedeljek zjutraj so delnice Volkswagna, BMW-ja in Mercedes-Benz Group padle za več kot 2,5 odstotka, medtem ko je Stellantis, ki kotira v Milanu, zabeležil padec za približno 2,1 odstotka. "Trumpove carine očitno predstavljajo izjemno negativen signal za izglede nemškega gospodarstva, ki tradicionalno velja za gonilno silo rasti v Evropi," je opozoril Mohit Kumar, glavni evropski ekonomist pri Jefferiesu. 

Od osmih evropskih držav, vključenih v Trumpove carine, ki se nanašajo na Grenlandijo, ima daleč največji trgovinski presežek z ZDA Nemčija, sledita ji Francija in Združeno kraljestvo, kot kažejo podatki Eurostata.

Luksuzni sektor se je v začetku lanskega leta, kljub pogostim trgovinskim napetostim med ZDA in EU, zdel razmeroma zaščiten. To prepričanje je temeljilo na robustni cenovni moči industrije in njeni sposobnosti, da dodatne stroške, kot so morebitne carine, prenese na potrošnike, še posebej na segment najbogatejših kupcev. Vendar pa so analitiki takrat že opozarjali, da bi širše gospodarsko upočasnjevanje, sproženo s carinami, lahko imelo prelivajoč učinek tudi na to nišno tržišče, s čimer bi ogrozilo povpraševanje celo med tistimi, ki so tradicionalno manj občutljivi na cene. 

Trumpove predlagane carine posebej prizadenejo Francijo, poleg ostalih sedmih evropskih držav. Francija je dom nekaterih največjih industrijskih velikanov v sektorju luksuznih izdelkov, kot sta LVMH in Kering. Posledično so delnice LVMH in Kering v ponedeljek zjutraj padle za približno 3,5 oziroma 2,6 odstotka. Upad so zabeležile tudi druge pomembne luksuzne skupine, vključno s švicarskim Richemontom, italijanskim Brunellom Cucinellijem in britanskim Burberryjem, kar kaže na sistemsko občutljivost celotnega segmenta.

Evropski farmacevtski sektor se lahko sooči z občutnim udarcem zaradi predlaganih ameriških carin, saj zdravila in farmacevtski izdelki predstavljajo največji izvozni segment Evropske unije v Združene države Amerike. V prvih treh četrtletjih lanskega leta je izvoz farmacevtskih izdelkov iz EU v ZDA znašal impresivnih 84,4 milijarde evrov, s čimer je presegel stroje in mehanske dele (68,3 milijarde evrov) ter organske kemikalije (66,3 milijarde evrov), kot kažejo podatki Eurostata in ki jih navaja CNBC. 

Ta obsežen obseg izvoza poudarja strateško pomembnost sektorja in njegovo izpostavljenost morebitnim trgovinskim omejitvam. Po zadnjih Trumpovih grožnjah s carinami so delnice nekaterih največjih evropskih farmacevtskih podjetij doživele blag padec. Danski Novo Nordisk je upadel za 2,1 odstotka, švicarski Roche za 0,3 odstotka, francoski Sanofi pa za 0,9 odstotka. Zanimivo pa je, da so delnice švicarskega Novartisa medtem porasle za 0,3 odstotka, kar kaže na določeno raznolikost v odzivih trga, odvisno od specifičnega položaja podjetij in njihovih strateških obvladovanja tveganj.

Evropska naftna in plinska podjetja se morda ne bodo soočila z neposrednimi carinami na svoje izdelke, vendar lahko Trumpove trgovinske grožnje nanje vplivajo posredno, a pomembno. Vplivi se lahko kažejo v obliki šibkejše globalne dobavne verige in povpraševanja po energiji, nižjih cenah surove nafte in povečanih stroških v dobavnih verigah. 

Povečane zaskrbljenosti glede morebitne trgovinske vojne med ZDA in Evropo ter njenih posledic za globalno povpraševanje so že povzročile blag padec cen nafte. Norveški Equinor je bil v ponedeljek med energetskimi podjetji z največjimi izgubami, saj je padel za približno 3,4 odstotka. Podobne padce med 1 in 1,5 odstotka so zabeležili tudi francoski TotalEnergies ter britanska velikana Shell in BP.

"Dobrodošli v letu 2026. Mislim, da bomo to leto veliko več govorili o tem, kaj pomeni, da ZDA ne igrajo igre s tradicionalnimi zavezniki," je za CNBC dejal Ozan Özkural, ustanovitelj in direktor družbe Tanto Capital. To jasno poudarja sistemski pomen globalnih odnosov na energijo.

Trumpove napovedane carine na evropsko blago, povezane z Grenlandijo, prinašajo resne gospodarske izzive in bodo imele dolgoročne posledice za avtomobilsko, luksuzno, farmacevtsko in energetsko industrijo. Evropski voditelji se posvetujejo o nujnih protukrepih, saj se Evropa pripravlja na obdobje negotovosti in potencialno pomembnih trgovinskih sprememb.

Vir: CNBC