Obljubljajo denar za vse. Toda obstaja ena velika težava

Umetna inteligenca naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov prinesla največjo gospodarsko preobrazbo po industrijski revoluciji. Toda ob tem se pojavlja tudi vprašanje: kdo bo od tega največ pridobil?

Če poslušamo vodilne ljudi v industriji umetne inteligence, naj koristi ne bi pobrala zgolj peščica tehnoloških velikanov in vlagateljev. Podjetja, kot sta OpenAI in Anthropic, namreč vse glasneje govorijo o tem, da bi bilo del bogastva, ustvarjenega z umetno inteligenco, treba vrniti širši družbi.

Toda ko pride do podrobnosti, postane zgodba precej bolj zapletena.

Podjetje Anthropic, eden največjih tekmecev OpenAI, je napovedalo ustanovitev posebnega sklada za javno korist. Vanj naj bi prenesli pet odstotkov delnic podjetja, delež pa bi se lahko v prihodnje še povečal. Namen sklada naj bi bil financiranje projektov v javnem interesu ali celo neposredna pomoč določenim skupinam prebivalstva, poroča TPortal.

Razlog, zakaj tehnološka podjetja sploh odpirajo to temo, je precej preprost. Tudi sami priznavajo, da bi umetna inteligenca lahko močno spremenila trg dela. Že danes številna podjetja uporabljajo tehnologijo za naloge, ki so jih še pred kratkim opravljali ljudje. V prihodnjih letih bi lahko avtomatizacija prizadela številne administrativne, podporne in kreativne poklice.

Prav zato vodilni v panogi že nekaj časa poudarjajo, da bi morali koristi umetne inteligence občutiti tudi tisti, ki morda ne bodo med neposrednimi zmagovalci tehnološke revolucije.

V primeru Anthropica bi sredstva prihajala iz delnic podjetja. Če bo podjetje uspešno in bo njegova vrednost rasla, bi lahko sklad prodajal del delnic ali iz njih prejemal dividende ter nato sredstva razdeljeval naprej.

Govori se o ogromnih številkah. Podjetje naj bi se pripravljalo na vstop na borzo z vrednotenjem blizu enega bilijona ameriških dolarjev, kar je približno 870 milijard evrov.

Tudi OpenAI je predstavil idejo sklada javnega bogastva, ki bi ljudem omogočil delež gospodarske rasti, ki jo ustvarja umetna inteligenca. Po zamisli podjetja bi lahko donosi iz takšnega sklada prihajali neposredno do ljudi, tudi če sami nikoli niso vlagali na finančnih trgih.

Vse več je tudi skeptikov. Nekateri opozarjajo, da gre morda predvsem za način pridobivanja naklonjenosti javnosti v času, ko naraščajo skrbi glede vpliva umetne inteligence na delovna mesta. Drugi izpostavljajo pomanjkanje transparentnosti in dejstvo, da podjetja še vedno ohranjajo popoln nadzor nad tem, kako bodo skladi organizirani in komu bo denar namenjen.

Po njihovem mnenju ni dovolj zgolj obljubiti delitev bogastva. Ključno vprašanje ostaja, ali bodo običajni ljudje od tega dejansko imeli korist ali pa bo večina odločitev ostala v rokah tehnoloških milijarderjev.

Čeprav konkretnih odgovorov še ni, je jasno eno: največja podjetja na področju umetne inteligence že razmišljajo o svetu, v katerem bi lahko del bogastva, ustvarjenega z algoritmi, končal tudi zunaj Silicijeve doline. Ali bo to pomenilo neke vrste digitalno dividendo za vse državljane ali pa zgolj še en dobrodelni sklad, pa bo pokazal čas.