Kot je razkrila spletna stran Financial Times, ta načrt vključuje lobiranje za Severni tok 2 pri Trumpovi administraciji prek vplivnih ameriških poslovnežev. Cilj ni le zagnati plinovod, ki je zaradi sankcij in vojnih dogajanj ostal nedelujoč, temveč ga uporabiti kot pogajalsko orodje pri reševanju vojne v Ukrajini.
Kdo stoji za poskusom oživitve plinovoda?
Matthias Warnig, nekdanji častnik razvpite vzhodnonemške tajne službe Stasi, je bil do leta 2023 direktor družbe Nord Stream 2 AG, ki upravlja plinovod pod nadzorom Gazproma. Po navedbah virov, ki so seznanjeni s pogovori, je prav on dal pobudo, saj je bil prepričan, da bi Washington plinovod lahko uporabil kot vzvod za nadzor oskrbe Evrope z energijo.
Čeprav so nekateri ameriški vlagatelji pokazali zanimanje, še ni jasno, kdo točno bi sodeloval pri poslu. Po poročanju FT je ena ameriška konzorcijska skupina, povezana z Warningom, že pripravila okvirni načrt za dogovor z Gazpromom, ki bi se zgodil po zaključku sankcij.
Evropske vlade te dogodke spremljajo zelo previdno in z veliko meto zaskrbljenosti. Najvišji uradniki Evropske unije so se v zadnjih tednih seznanili s pogovori o plinovodu, več evropskih držav pa je že izrazilo zaskrbljenost glede možnih posledic. Ena od ključnih težav je dejstvo, da je Nemčija leta 2022 uradno ustavila postopek izdaje dovoljenj za Severni tok 2 in nikoli ni izdala potrebnih obratovalnih dovoljenj. Poleg tega je večina evropskih energetskih podjetij, ki so v ta projekt vložila milijarde, svoje naložbe že odpisala, saj plinovod štejejo za izgubljeno naložbo.
"Evropa ima še vedno v veljavi sankcije in nemški dogovor o obnovi Severnega toka bi povzročil velike politične delitve," je dejal nekdanji ameriški uradnik.
Zadnji načrt bi ZDA teoretično omogočil neprimerljivo moč nad oskrbo Evrope z energijo, so povedali poznavalci razmer, potem ko so se države EU po invaziji odločile, da prenehajo biti odvisne od ruskega plina. Vendar so ovire precejšnje, poroča Financial Times. ZDA bi morale odpraviti sankcije proti Rusiji, Rusija bi se morala strinjati z obnovitvijo prodaje, ki jo je prekinila med vojno, Nemčija pa bi morala dovoliti pretok plina do morebitnih kupcev v Evropi.
Pogovori so potekali v času, ko si je Trumpova administracija prizadevala za sklenitev mirovnega dogovora z dvostranskimi pogovori z Rusijo, ki so izključevali Evropo in Ukrajino. Slednje je seveda vznemirilo evropske države, ki se bojijo, da bi ameriški dogovor z Moskvo lahko ogrozil celino.
"Ruski predsednik Putin je govoril o gospodarskih koristih, ki bi jih po njegovem mnenju ZDA lahko imele od Kremlja v primeru dogovora v Ukrajini, in zatrdil, da je več podjetij že v stiku glede morebitnih poslov," poroča Financial Times.
Družba Nord Stream 2 AG, matična družba plinovoda s sedežem v Švici, je januarja dobila izredno prekinitev stečajnega postopka za najmanj štiri mesece. V skladu s sodnim dokumentom je delničar družbe Nord Stream 2 - Gazprom - trdil, da imata nova Trumpova administracija in nemške volitve februarja 2025 verjetno lahko pomembne posledice na okoliščine družbe Nord Stream 2, ki upravičujejo odlog stečajnega postopka. V vlogi je Gazprom opozoril na zapletene geopolitične razmere in sankcije.
Warnig je sicer za Financial Times povedal, da ni bil vpleten v nobene razprave z ameriškimi politiki ali podjetniki, in dodal, da je v tem pogledu ravnal v skladu s pravili, ki jih mora upoštevati kot oseba, zoper katero so ZDA uvedle sankcije.
Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da nima informacij o kakršnih koli pogovorih v zvezi s plinovodom. Gazprom poročanja omenjenega medija ni želel komentirati. Odvetnik, ki zastopa družbo Nord Stream 2 v švicarskem postopku zaradi insolventnosti, in skrbnik upnikov družbe Nord Stream 2, ki ga je imenovalo sodišče, se na prošnje FT za komentar nista odzvala.
Kako sta Warnig in Putin postala tesna prijatelja?
69-letni Warnig je dejal, da je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postal Putinov tesni prijatelj, potem ko je ustanovil pisarno posojilodajalca Dresdner Bank v Sankt Peterburgu, kjer je takrat še neznani Putin vodil mestni odbor za zunanje odnose. Postala sta si tako blizu, da je Putin prosil Warniga, naj v bankirjevi hiši v Rödermarku nastani njegovi hčeri, ko je bila njuna mati hudo poškodovana v prometni nesreči. Putin, ki tekoče govori nemško, je Warnigove otroke v Davosu učil smučati in ga povabil na očetov pogreb, je bilo zapisano v intervjuju z nekdanjim častnikom Stasija v Die Zeit iz leta 2023.
Toda kljub tesnemu prijateljstvu je Warnig Putinovo invazijo na Ukrajino označil za "nepopisno napako" in po izbruhu vojne v Ukrajini leta 2022 odstopil iz upravnih odborov dveh energetskih podjetij pod vodstvom Kremlja. Za časnik Die Zeit je povedal, da je "Putina že pred nekaj meseci osebno pozval, naj ustavi invazijo, in dejal, da je ruski predsednik tako izoliran, da sem edina oseba, ki mu lahko še kaj reče, jaz".
Warnig je leta 2023 zapustil družbo Nord Stream 2 AG, ki je v ruski lasti in upravlja plinovod, vendar je za nemški Die Zeit povedal, da je Gazpromov izvršni direktor Aleksej Miller zagotovil kritje stroškov v upanju, da bo rešil, kar je ostalo od podjetja.
Ameriška administracija Joeja Bidena je leta 2022 proti Warnigu in družbi Nord Stream 2 AG uvedla sankcije. Bidnovi uradniki niso pokazali velikega zanimanja za lanskoletni predlog Stephena Lyncha, ameriškega poslovneža z izkušnjami z delom v Rusiji, za nakup družbe Nord Stream 2.
Trumpova sprememba odnosa do Severnega toka 2
Med svojim prvim predsedniškim mandatom je bil Trump eden najhujših kritikov Severnega toka 2, saj je trdil, da sta Nemčija in Evropa preveč odvisni od ruskega plina in s tem financirata Putinov režim. Zdaj pa njegova administracija razmišlja o možnosti, da bi ta plinovod postal orodje v pogajanjih o Ukrajini. Po navedbah virov v Washingtonu posamezniki blizu Trumpa vidijo Severni tok 2 kot strateško priložnost za obnovitev ameriško-ruskih odnosov. Ameriški vlagatelji bi lahko, če bi prevzeli nadzor nad tem plinovodom, posredno upravljali dobavo ruskega plina v Evropo, kar bi jim omogočilo vpliv na energetski trg stare celine.
Zapletena lastniška struktura plinovoda Severni tok 2 predstavlja resne potencialne ovire za vsako naložbo. Severni tok 2 je v 100-odstotni lasti družbe Gazprom. Vendar je pet evropskih energetskih podjetij - Shell, Uniper, OMV, Engie in Wintershall - skupaj s posojili zagotovilo približno polovico stroškov gradnje v višini 11 milijard dolarjev, kar je 10,3 milijarde evrov. Vseh pet evropskih podjetij je te dolgove odpisalo.
Nemška vlada je leta 2022 ustavila postopek izdaje dovoljenja za Severni tok 2 in nikoli ni izdala dokumentov, potrebnih za njegovo obratovanje. Lastništvo plinovoda bi teoretično lahko ameriškim vlagateljem omogočilo nadzor nad pretokom ruskega plina v Evropo, ki je ključni trg za ameriški izvoz utekočinjenega zemeljskega plina, ki se v tankerjih pošilja čez Atlantik. Toda nekdanji visoki ameriški uradniki in zahodni poslovneži z izkušnjami z naložbami v Rusiji so dejali, da samo Trumpov in Putinov podpis ne bo dovolj za začetek obratovanja plinovoda Severni tok 2.
"Ne morem si predstavljati, da bi se svet direktorjev katere koli večje ameriške korporacije danes odločil vstopiti na ruski trg, in tega se zavedajo tudi Rusi – videli so že nihanja v ameriški politiki," je dejal nekdanji visoki ameriški uradnik.
Vir: Financial Times in TPortal
