Se splača ameriškim gigantom vlagati milijarde v Venezuelo?

Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil svoje prepričanje, da bo ameriška naftna industrija ključna za obnovo opustošene venezuelske naftne industrije. Njegove izjave nakazujejo ambiciozen načrt, ki bi vključeval znatna finančna sredstva in tehnično znanje največjih ameriških energetskih podjetij, poroča spletna stran CNN.

Cilj je obnoviti nekoč močno proizvodnjo nafte in Venezueli omogočiti uresničitev njenega izgubljenega potenciala kot pomembnega svetovnega proizvajalca. Vendar pa analitiki in strokovnjaki opozarjajo, da tovrstni podvigi v tako politično in ekonomsko nestabilni državi predstavljajo izjemno visoko stopnjo tveganja, ki bi lahko presegalo potencialne nagrade, kljub največjim dokazanim naftnim rezervam na svetu. Proces zahteva kompleksno ocenjevanje različnih dejavnikov, vključno z infrastrukturo, varnostjo in seveda globalnimi cenami nafte, še dodaja omenjena spletna stran.

Ena ključnih preprek pri oživljanju venezuelske naftne industrije je njena hudo poškodovana infrastruktura, katere obnova bi po Trumpovih lastnih navedbah zahtevala milijarde dolarjev. Finančno tveganje je še posebej poudarjeno v luči nestabilnih svetovnih cen surove nafte, ki trenutno niso dovolj visoke, da bi z lahkoto upravičile takšen obseg naložb.

Dodaten zaplet predstavlja specifična narava venezuelske nafte, ki je viskozna in težka za predelavo, kar zahteva specializirane in drage rafinerije. "Celotna zadeva poraja več vprašanj kot odgovorov glede prihodnjih političnih razmer v Venezueli in to bo najpomembneje za korporativne in industrijske načrtovalce, ki želijo razmisliti o dobrih priložnostih tam," je za CNN pojasnil Clayton Seigle, višji sodelavec v Programu za energetsko varnost in podnebne spremembe pri Centru za strateške in mednarodne študije.

Politična negotovost, ki se je še stopnjevala po dogodkih zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in namestitvi Delcy Rodriguez za začasno predsednico s strani vrhovnega sodišča, postavlja vlagatelje pred velik izziv ocenjevanja stabilnosti.

Vzpon venezuelske naftne industrije in ameriškega sodelovanja sega več kot stoletje v preteklost, ko so tuje naftne družbe, predvsem ameriške, igrale ključno vlogo. Bližina Združenih držav je Venezuelo pozicionirala kot strateško partnerico za ameriške interese, medtem ko se je poceni in viskozna nafta izkazala za idealno za ameriške rafinerije, ki so svojo celotno infrastrukturo prilagodile za to specifično vrsto surovine. Dodatno so bile v zgodnjih 90. letih uvedene nove politike, ki so spodbujale tuje investicije v naftnem sektorju.

Preobrat pa je nastopil, ko je leta 1999 oblast prevzel socialistični predsednik Hugo Chavez. Njegova politika je vodila v nacionalizacijo in prevzem neposrednega nadzora nad državno naftno družbo Petroleos de Venezuela, SA (PDVSA). Namesto da bi industrija napredovala, je Chavezova vladavina zanemarila infrastrukturo, kar je povzročilo njeno postopno propadanje in posledično zmanjšanje proizvodnje za več kot tretjino v zadnjih petindvajsetih letih.

"Venezuelsko naftno industrijo smo zgradili z ameriškim talentom, zagonom in spretnostjo, socialistični režim pa nam jo je ukradel," je v soboto dejal Trump, s čimer je poudaril trajen odziv ZDA na Chavezove poteze. Več o dnevno-političnem dogajanju na temo Venezuele lahko spremljate na strani 24ur.com.

Trenutno je Chevron edina ameriška naftna družba, ki ostaja prisotna v Venezueli. "Chevron tam posluje dobesedno 100 let, videli so že vse in so se prebijali skozi vzpone in padce, tako da imajo zdaj resnično ugoden položaj," je dejal Clayton Seigle.

Približno četrtino venezuelske nafte, ki jo proizvede Chevron, izvažajo v Združene države. Njegova že vzpostavljena mreža in specifično strokovno znanje predstavljata nepremostljivo oviro za nove ali vračajoče se igralce, kot za CNN pojasnjuje Michael Klare, višji gostujoči sodelavec pri Ameriškem združenju za orožje. Naftna industrija v Venezueli je namreč zapletena, saj je potrebna edinstvena tehnologija, ki jo imajo le redka podjetja.

Iz Chevrona so po zadnjih dogodkih sporočili, da bodo še naprej delovali v skladu z vsemi veljavnimi zakoni in predpisi, kar kaže na njihovo prilagodljivost in izkušenost v kompleksnem poslovnem okolju.

Trumpova vizija obuditve venezuelske naftne industrije z ameriškim kapitalom se srečuje z resnimi ovirami, ki presegajo zgolj ekonomske izzive. Ključna je politična stabilnost. Dokler Venezuela ne vzpostavi trdnih temeljev in transparentnega vodenja, se bodo vsi naložbeni načrti soočali z visoko stopnjo negotovosti.

Čeprav so njene naftne rezerve vabljive, bi vstop ali ponovni vstop naftnih velikanov zahteval ne samo ogromne finančne vložke, temveč tudi strateško načrtovanje za obvladovanje političnega tveganja in uskladitev z mednarodnimi predpisi. Dolgoročna strategija mora upoštevati ne le ekonomsko upravičenost, ampak tudi geopolitične odnose in socialni vpliv na državo. Zgolj črpanje nafte ne bo dovolj za stabilizacijo gospodarstva in ustvarjanje trajnostnega razvoja - potrebna je širša platforma, ki vključuje pravno varnost in infrastrukturne izboljšave, ki bi lahko zagotovile dolgoročni donos in verodostojnost za vlagatelje.

Cene nafte se v začetku novega tedna nižajo. Skupina proizvajalk nafta Opec+ je sklenila, da ne bo dodatno povečevala proizvodnje.

Venezuela ima ogromne naftne zaloge, a so te zaradi zastarele infrastrukture slabo izkoriščene. Država zagotavlja manj kot en odstotek dnevne svetovne proizvodnje nafte in zaradi ameriških sankcij skoraj nima odjemalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Trg ob Trumpovih napovedih pričakuje, da bi se lahko dobava nafte iz Venezuele na srednji rok povečala. Že sicer analitiki napovedujejo povečanje količin nafte na trgu. Razširjena skupina proizvajalk nafte Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, ima zastavljeno postopno povečevanje proizvodnje, v nedeljo pa se je odločila kvote ohraniti nespremenjene.

Vir: CNN in STA