Evropa se je desetletja zanašala na Združene države Amerike za varnost in dostop do vesolja. A spremembe v ameriški politiki, komercialni razcvet vesoljskih podjetij in geopolitične napetosti so sprožile potrebo po neodvisnosti. Evropske države zdaj pospešeno razvijajo lastne vesoljske baze, ki bi lahko tekmovale z ZDA, Kitajsko in Rusijo.
Esrange – vesoljska baza med švedskimi borovci
Globoko v švedskem gozdu, več kot 200 kilometrov severno od arktičnega kroga, leži Esrange, nacionalni vesoljski center v Kiruni. V lasti švedske vesoljske korporacije SSC se razprostira na šestih kvadratnih kilometrih in vključuje:
- več kot 30 anten za komunikacijo s sateliti,
- testiranja padal za pristajalne module na Marsu,
- suborbitalne izstrelitve raket,
- poskuse s stratosferskimi baloni.
Ključna prednost? 5200 km nenaseljenega območja, idealnega za varne izstrelitve in pristanke raket. Edini prebivalci so pastirji Samijev, ki jih center obvešča pred vsakim testom.
Prednost severa
Trenutno je edina evropska vesoljska baza, ki lahko izstreljuje rakete in satelite v orbito, v redko poseljeni Francoski Gvajani, čezmorskem departmaju Francije v Južni Ameriki, približno 500 kilometrov severno od ekvatorja. Evropa uporablja tudi Nasin Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida.
Marca je Isar Aerospace iz vesoljskega pristanišča Andøya, še ene lokacije, ki je del evropskih prizadevanj za širitev svoje prisotnosti v vesolju, na otoku na severu Norveške, izstrelil prvi testni polet svoje orbitalne nosilne rakete. Čeprav je raketa 30 sekund po vzletu strmoglavila v morje, je zasebno nemško letalsko podjetje v veliki meri izključilo možnost, da bi dosegla orbito že na svojem prvem polnem poletu, in je celo to kratko potovanje štelo za uspešno.
In resnično uspešna orbitalna izstrelitev iz celinske Evrope bi lahko potekala prihodnje leto. Med državami, ki želijo biti del evropskega portfelja vesoljskih pristanišč, so tudi Portugalska, Španija, Italija, Nemčija in Združeno kraljestvo.
Svetovna konkurenca: Indija, Avstralija, Nova Zelandija
Evropa ni edina, ki gradi vesoljsko prihodnost:
- Indija je leta 2023 kot prva pristala blizu južnega pola Lune, za katerega znanstveniki verjamejo, da bi lahko vseboval zaloge zamrznjene vode.
- Nova Zelandija ima aktivno industrijo izstrelitev.
- Avstralija razvija lastno komercialno vesoljsko industrijo.
Varnost v vesolju – oddaljevanje od Amerike
Ameriški predsednik Donald Trump je med svojim prvim tednom na položaju napovedal sistem Golden Dome – 175 milijard dolarjev vreden protiraketni ščit (150,2 milijarde evrov). Če bo uspešen, bo Amerika prva, ki bo v vesolje poslala orožje za uničenje raket.
Evropa za zdaj nima podobnih zmogljivosti. Ameriški podpredsednik J.D. Vance je pozval evropske voditelje, naj se ne zanašajo več na ZDA in razvijejo lastne obrambne zmogljivosti.
Zakaj je to pomembno?
Vesolje ni več domena državnih agencij. Podjetja, kot sta SpaceX (Elon Musk) in Blue Origin (Jeff Bezos), dokazujejo, da je prihodnost vesolja komercialna. V naslednjih petih letih naj bi se število satelitov v orbiti močno povečalo.
Evropa mora ukrepati zdaj – z vlaganjem v infrastrukturo, tehnologijo in kadre. Esrange in podobne baze so ključni koraki k vesoljski neodvisnosti.
Vir: NS News in TPortal
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV