Ko zaveznika postaneta najhujša sovražnika. Gre za hud boj za geopolitično in ekonomsko moč ter za prevlado na svetovnem naftnem trgu. Gre za dve močni arabski državi, ki grmadita bogastvo – Savdska Arabija in Združeni arabski emirati.

Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman je novinarjem dejal, da so jim Združeni arabski emirati "zabodli nož v hrbet". ZAE in Savdska Arabija sta že desetletja zaveznici, a v spremembi geopolitičnih odnosov sta državi zdaj tekmici, ki tekmujeta za prevlado v Perzijskem zalivu, piše Wall Street Journal (WSJ).

62-letni predsednik ZAE Mohamed bin Zajed Al Najan je že dolga leta "mentor" 37-letnemu Mohamedu bin Salmanu. Toda potem ko so ZDA zmanjšale svojo diplomatsko prisotnost na tem območju, sta nekdanja zaveznika postala tekmeca v boju za geopolitično in gospodarsko moč na Bližnjem vzhodu in svetovnem naftnem trgu.

Konflikt je izbruhnil oktobra lani, ko se je OPEC, organizacija 13 držav proizvajalk nafte, odločila zmanjšati proizvodnjo, da bi ohranila visoko ceno nafte, kar Washingtonu ni bilo všeč. V Emiratih so se strinjali z odločitvijo, a sporočili, da jih je Savdska Arabija kot večja in močnejša soseda v to prisilila. 

Sosedi se že dolgo prepirata o politiki OPEC, organizacije, ki ji kot največji izvoznici surove nafte na svetu vladajo Savdijci. Emirati so povečali proizvodne zmogljivosti nafte na več kot štiri milijone sodčkov na dan in nameravajo preseči pet milijonov, vendar po politiki Opeca ne smejo proizvesti več kot treh milijonov. To jih jezi, saj izgubljajo na stotine milijard dolarjev. Na zadnjem zasedanju OPEC junija so jim dovolili določeno zvišanje, zato so vsaj delno zadovoljni. A ne povsem. 

Naraščajoča napetost

WSJ poroča, da savdski voditelj Mohamed bin Salman, znan kot MBS, in voditelj Emiratov Mohammed bin Zayed, pogosto imenovan MBZ, nista govorila več kot šest mesecev. Eden od razlogov za naraščajoče napetosti je, da želi MBS stopiti iz sence MBZ, pravi Dina Esfandiary iz Mednarodne krizne skupine.

Ona je prepričana, da se bodo stvari poslabšale, ko bosta obe državi postali bolj samozavestni in odločni v svoji zunanji politiki. Ameriški uradniki so zaskrbljeni, da bi rivalstvo med voditeljema Perzijskega zaliva lahko otežilo doseganje enotnosti pri vprašanjih Irana, vojne v Jemnu in razširitve diplomatskih vezi Izraela z drugimi večinsko muslimanskimi državami. Visoki uradnik Bidnove administracije je novinarju WSJ povedal, da savdski prestolonaslednik in voditelj Združenih arabskih emiratov še vedno sodelujeta "na neki ravni".

Savdska Arabija in ZAE se v javnosti medsebojno obtožujeta, poroča omenjeni ameriški medij. V ostrem odgovoru na savdske pritožbe je emiratski voditelj konec lanskega leta zasebno savdskega vladarja opozoril, da njegova dejanja spodkopavajo vezi med državama. Savdskega prestolonaslednika je obtožil, da se je s svojo naftno politiko preveč približal Rusiji in se brez njihovega soglasja odločil za tvegan posel z Iranom.

Državi sta med seboj vse bolj gospodarski tekmici, zlasti odkar MBS spodbuja načrt za osvoboditev Savdijcev iz njihove gospodarske odvisnosti od nafte, s čimer spodbuja velika podjetja, da svoje regionalne uprave preselijo v Rijad. V Dubaju, mestu, ki ga obožujejo zahodnjaki, se s tem ne strinjajo. Poleg tega Mohamed bin Salman razvija načrte za nove tehnološke centre, za krepitev turizma in logističnih storitev, kar Savdsko Arabijo spreminja v ostrega konkurenta Združenim arabskim emiratom, nekdanjemu trgovskemu središču Bližnjega vzhoda. 

MBS je marca napovedal ustanovitev druge nacionalne letalske družbe, ki bo konkurirala družbi Emirates iz Dubaja. Rivalstvo je mogoče zaslediti tudi v nogometu, ko so na primer Savdijci leta 2021 kupili angleški nogometni klub Newcastle in investirali v superzvezdnike prav v trenutku, ko je Manchester City – v lasti člana vladajoče družine Abu Dabija – osvojil angleško in evropsko titulo. 

Decembra je savdski prestolonaslednik povabil novinarje na brifing, kar redko počne. To je bil trenutek zaostrovanja političnega konflikta v Jemnu in znotraj OPEC. Mohamed bin Salman je novinarjem povedal, da je v Dubaj poslal seznam zahtev. Če jih ne bi izpolnili, je bila Savdska Arabija pripravljena sprejeti ukrepe. Tako so storili tudi Katarju leta 2017, ko so Savdijci s pomočjo Abu Dabija za več kot tri leta prekinili diplomatske odnose in začeli gospodarski bojkot. "To bo hujše od tistega, kar sem naredil Katarju," je MBS dejal novinarjem. Po tem pogovoru je MBS začel z diplomatsko akcijo in uspešno končal politično izolacijo, v kateri je bil od umora novinarja Džamala Kašogija leta 2018.

Rivalstvo med Rijadom in Dubajem

WSJ piše, da je rivalstvo med Rijadom in Dubajem razburilo ameriško administracijo, ki se boji popustiti skupni fronti proti Iranu. Prav tako jim ni všeč zbliževanje arabskih držav s Kitajsko in Rusijo. 

MBS se je namreč obrnil na Kitajsko za pomoč pri obnovitvi odnosov Savdske Arabije z Iranom, nato pa si je prizadeval za vrnitev Sirije v Arabsko ligo, kar so Emirati sprožili nekaj let prej. Sirijo so leta 2011 po brutalnem zatiranju protestov proti Bašarju al Asadu izločili iz Arabske lige. Poleg tega se savdski prestolonaslednik pogaja z ZDA o uradnem priznanju Izraela, kar je ZAE storil že leta 2020. Prav tako MBS vodi diplomatska prizadevanja za končanje konflikta v Sudanu, medtem ko ZAE podpirajo nasprotno stran, poroča WSJ.

Savdijci in Emirati veljajo za najtesnejše zaveznike, čeprav so bili odnosi občasno napeti, še preden so ZAE leta 1971 pridobili neodvisnost od Velike Britanije. Ustanovitelj Združenih arabskih emiratov Zajed al Najan ni maral savdske prevlade na Arabskem polotoku in takratni savdski kralj Fajsal več let ni hotel priznati svoje sosede v Perzijskem zalivu. Leta 2009 so ZAE spodkopali načrte za ustanovitev skupne centralne banke Zaliva, ker naj bi bila v Rijadu. Z nafto bogati državi do danes še nista rešili vseh svojih ozemeljskih sporov.

Z vzponom MBZ in MBS sta se državi zbližali. Mohamed bin Zajed je postal de facto vladar Emiratov leta 2014, pri 54 letih, ko je njegovega polbrata, predsednika Kalifa bin Zajeda zadela huda možganska kap. Ko je MBS začel pridobivati moč, potem ko ga je leta 2015 njegov oče, kralj Salman, vključil v vodenje, je MBZ začel podpirati mladega savdskega princa, ki je bil takrat star le 29 let. Nekoč sta šla s sokoli na lov v puščavo, kar je pomenilo začetek velikega prijateljstva.

Nekdanji obveščevalni častnik Douglas London, ki zdaj dela na Bližnjevzhodnem inštitutu s sedežem v Washingtonu, verjame, da se bodo napetosti med arabskima voditeljema verjetno stopnjevale, ko se bodo zmanjšale grožnje iz Irana in terorističnih skupin. Po njegovem mnenju pa savdski voditelj verjetno ne bo sprejel nepremišljenih ukrepov proti ZAE, saj je od takrat razvil nagnjenje k bolj pragmatični politiki.

Viri: WSJ, Jutarnji list