Vprašanje gospodarstva je predsedniško tekmo v ZDA nagnilo v prid republikancu Donaldu Trumpu, je v pogovoru za STA poudaril Blaž Vrečko Ilc z ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV). Kot pravi, se je trenutna podpredsednica Kamala Harris izkazala kot šibka kandidatka, njen neuspeh pa predstavlja velik izziv za Demokratsko stranko.

Pozornost volivcev je bila usmerjena na gospodarstvo, predvsem v luči inflacije, ki je kljub gospodarski rasti zaznamovala pretekli mandat, meni Vrečko Ilc.

Po vseh javnomnenjskih anketah se je poslovnež Trump namreč vzpostavil kot kandidat, ki bo bolje poskrbel za gospodarstvo.

Demokratski poskusi, da "prestrašijo" volivce v to, da glasujejo proti drugem Trumpovem mandatu, očitno niso uspeli. Nadalje tokratni poraz pod vprašaj postavlja tudi demografsko računico Demokratske stranke o dolgoročno zagotovljenih uspehih na podlagi spreminjajoče se rasne podobe ZDA, kjer potomci Evropejcev večinsko podpirajo konservativne kandidate.

Vrečko Ilc izpostavlja pomanjkanje politik demokratov, ki bi neposredno odgovarjale na materialne skrbi Američanov, pri čemer navaja obdavčenje bogatih in progresivne politike, ki so po javnomnenjskih anketah med volivci priljubljene, a demokrati po njih ne posegajo.

Kampanja Harris se je po mnenju Vrečka Ilca namesto tega usmerjala k ohranitvi statusa quo, s čimer je po njegovem videnju nagovarjala že odločene volivce. Vrečko Ilc namreč ravno poskuse Bidnove vlade, da zameji moč korporacij v ZDA, vidi kot največji uspeh odhajajoče administracije. Harris se med kampanjo ni naslonila na levo krilo stranke, medtem ko denimo Trumpu niso tuje populistične obljube.

Harris po mnenju sogovorca ni bila močna kandidatka, kar je tudi posledica dejstva, da se je v tekmo podala šele, ko je od te odstopil predsednik Biden. Vrečko Ilc ob tem pogleduje tudi v prihodnost Demokratske stranke, ki se brez jasnega voditelja sooča z nejasno usodo. Demokrati so si s tem, ko v preteklih letih nihče ni bil pripravljen izzvati Bidna, "zabili nož v lasten hrbet", še dodaja.

Ob nekoliko presenetljivem izidu senatne tekme, kjer so si republikanci zagotovili večino, med demokrati ostaja upanje, da bo v njihovih rokah večina v predstavniškem domu, s čimer bi vsaj nekoliko omejili moč predsednika.

Ravnovesje v kongresu bo eden izmed ključnih dejavnikov drugega Trumpovega mandata. Kljub odkritim radikalnim obljubam nekdanjega predsednika ZDA glede zaostrovanja migracijske politike ali carin pa ni jasno, koliko teh politik bo v celoti implementiral. Kot poudarja Vrečko Ilc, je namreč Trump okoli sebe zbral "izjemno pisano" koalicijo.

V soočanju s Kitajsko je Trump obljubljal krepitev carin, a s temi bi lahko tudi škodil domačemu, od uvoza odvisnemu gospodarstvu, poudarja Vrečko Ilc, ki je zato mnenja, da je težko napovedati, kako bo v praksi delovala nova Trumpova vlada, nenazadnje tudi zato, ker je Trump pri sprejemanju odločitev mestoma "kaotičen".

Ifo: Trumpova ekonomska politika prinaša resne težave Nemčiji in EU

Ekonomska politika Donalda Trumpa, ki je bil vnovič izvoljen za predsednika ZDA, bo prinesla velike težave Nemčiji in EU, so ocenili v münchenskem ekonomskem inštitutu Ifo. Napovedane visoke dodatne carine na uvoz iz drugih delov sveta naj bi tako povzročile občuten upad izvoza v ZDA in tudi na Kitajsko. "Trump zagovarja izrazito protekcionističen ekonomski program, ki temelji na visokih uvoznih carinah in drugih omejitvah za mednarodno trgovino, še posebej v odnosih s Kitajsko in potencialno tudi Evropo," je opozoril predsednik Ifa Clemens Fuest in odločevalcem priporočil ustrezne previdnostne ukrepe.

Nemški izvozniki, za katere so ZDA največji izvozni trg, se bodo morali soočiti z velikimi izgubami, če bo Trump uresničil napovedi iz volilne kampanje o uvedbi 20-odstotnih carin na uvoz iz vseh trgovinskih partnerjev in 60-odstotne carine na uvoz iz Kitajske. Obenem je Trump že večkrat, tudi v tokratni kampanji, izrazito negativno govoril o odnosu EU do ZDA na gospodarskem in trgovinskem področju.

Takšni ukrepi bi samo v Nemčiji po oceni Ifa povzročili za 33 milijard evrov gospodarske škode

Nemški izvoz v ZDA bi lahko nazadoval za okoli 15 odstotkov, za okoli 10 odstotkov pa tudi izvoz na Kitajsko zaradi posrednih učinkov padca trgovine med ZDA in Kitajsko.

Nemška podjetja so sicer lani v ZDA izvozila za 157,9 milijarde evrov blaga, s čimer je bilo največje nacionalno gospodarstvo na svetu deveto leto zapored najpomembnejši nemški izvozni trg. Uvoz iz ZDA je medtem dosegel 94,7 milijarde evrov, s čimer so bile ZDA na tretjem mestu med nemškimi partnerji po uvozu.

Podjetja iz celotne EU so medtem lani v ZDA izvozila za 502,3 milijarde evrov blaga, od tam pa uvozila za 346,5 milijarde evrov. EU je tako v blagovni menjavi beležila 155,8 milijarde evrov presežka.

Drugačen je bil položaj v storitveni menjavi, kjer je ameriško gospodarstvo najmočnejše. Podjetja iz EU so lani iz ZDA uvozila za 396,4 milijarde evrov storitev, tja pa izvozila za 292,4 milijarde evrov. EU je tako v storitveni menjavi z ZDA beležila 104 milijarde evrov primanjkljaja.

"Moramo biti pripravljeni, da se bodo ZDA še bolj oddaljile od odprtega globalnega sodelovanja," je opozorila direktorica Ifovega centra za mednarodne ekonomske odnose Lisandra Flach. Nemčija in EU morata po njenih besedah zdaj okrepiti svoj položaj z lastnim ukrepanjem.

Med temi je omenila še tesnejšo integracijo v EU na področju trga storitev ter verodostojen odgovor na pričakovane ameriške protekcionistične ukrepe. Poleg tega bi evropske države in unija lahko okrepile sodelovanje s posameznimi zveznimi državami ZDA, ki so bolj naklonjene odprtim globalnim gospodarskim odnosom.