Končno so vremenske napovedi malce bolj optimistične, saj hudih neurjih naj ne bi bilo več. Sicer naj bi dež še nekaj časa vztrajal, a brez ekstremnih vremenskih pojavov. Prav slednji so te dni povzročili ogromno škodo tako na premoženju posameznikov kot gospodarstvu. Vremenoslovci pa ob tem opozarjajo, naj se kar navadimo in prilagodimo takšnim ujmam, saj naj bi te postale naša stalnica. 

A kako? Kako naj se takim ekstremnim vremenskim pojavom, ki jih na našem območju nismo vajeni, prilagodijo podjetniki in gospodarstvo? Za mnenje smo prosili Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), iz katere so za Cekin.si sporočili, da hitrih rešitev za podnebne spremembe in posledično ekstremne vremenske pojave ni.

"Gre za proces prilagajanja nanje, ki se začne z osveščanjem in preventivnim delovanjem. Da se novim razmeram prilagodimo, potrebujemo vlaganja v raziskave in razvoj novih tehnologij, procesov, materialov. Potrebujemo investicije v podjetjih za prilagoditve na nove razmere. Povsod to poteka na podoben način. Zagotovo pa bo v prihodnje veliko več denarja potrebnega za investicije v prilagoditve na podnebne spremembe," so nam razložili. 

Te dni je najbolj trpelo kmetijstvo, ki je za prav vsakega prebivalca naše države še kako pomembno. Škoda je očitna, saj jo lahko s prostim očesom vidi že laik: uničena so polja, sadovnjaki, vinogradi, rastlinjaki ... 

Škodo popisujejo tudi podjetja na bolj prizadetih območjih. Orkanski veter je odkrival in uničeval strehe na poslovnih objektih, voda jih je zalivala in uničevala tako prostore kot opremo v njih. Končni znesek nastale škode bo visok. 

"Podjetja bodo v prihodnje morala nekoliko prilagoditi tudi svoje poslovne procese, čaka jih nujnost zelenega prehoda, uvedbe nizkoogljičnih tehnologij in procesov ob podpori digitalizacije," so poudarili na GZS. 

Zanimalo nas je, ali obstajajo kakšne finančne vzpodbude, ki bi podjetjem pomagale pri prilagajanju poslovanja na podnebne spremembe? Na GZS so za Cekin.si povedali, da so v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 predvidene intervencije, ki so namenjene prilagajanju na podnebne spremembe, varovanju okolja in ohranjanju biodiverzitete.

Finančni viri za prilagajanje na podnebne spremembe so predvideni tudi v ukrepih iz Načrta za okrevanje in odpornost, s katerim bodo do leta 2026 v Sloveniji podprti dolgoročna trajnostna rast in izzivi zelenega ter digitalnega prehoda. Določene finančne vzpodbude so predvidene tudi v drugih vladnih ukrepih.

Produktivnost zaposlenih v ekstremnih vremenskih pogojih začne upadati

Tudi ljudje občutimo na lastni koži, kako je, če delamo v času vročinskih valov ali ujm. Produktivnost zaposlenih v ekstremnih pogojih seveda začne upadati, delodajalci pa naj bodo pozorni na to, kako jim lahko v takih trenutkih pomagajo. So pa tudi z zakonom določeni pogoji, kako ravnati ob ekstremnih vročinah. 

"Tudi delodajalci z veliko skrbjo spremljajo tako počutje zaposlenih na delovnem mestu kot tudi njihove osebne stiske in jim po svojih močeh skušajo pomagati tudi v okviru delovnega okolja," pravijo v GZS. 

Kaj pričakujejo v GZS?

Zagotovo v nesreči največ pomenita solidarnost in pomoč, ki jo delimo s prizadetimi. Pomembno je, da vlada zagotovi hitro in učinkovito pomoč za sanacijo posledic ekstremnih vremenskih pojavov, sočasno pa s preventivnimi ukrepi, osveščanjem in informiranjem državljanov pomaga preprečevati dodatno škodo.

Prilagajanje kmetijstva: le zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ni dovolj, potrebno je tudi prilagajanje na podnebne spremembe

Računsko sodišče je ocenilo, da so bile aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam delno učinkovite. "Kljub temu da je ministrstvo izvajalo ukrepe za prilagajanje kmetijstva, pa ti niso temeljili na izdelani strategiji prilagajanja, ki bi bila pripravljena na podlagi študije ranljivosti. Ministrstvo bi moralo okrepiti tudi prenos znanja prek svetovalne službe kmetom ter izboljšati sodelovanje deležnikov, da bi se znanje o prilagajanju čim bolje prenašalo v prakso. Ker je kmetijstvo zaradi pridelave na prostem eden izmed najbolj občutljivih sektorjev za učinke podnebnih sprememb, je nujno, da se v Republiki Sloveniji začnemo sistematično prilagajati na podnebne spremembe," so sporočili iz računskega sodišča.