Ameriški predsednik Donald Trump želi v okviru mirovnih pogajanj iz Ukrajine zagotoviti 500 milijard dolarjev (477 milijard evrov) redkih kovin in kritičnih mineralov kot nadomestilo za ameriško vojaško pomoč Ukrajini med vojno. Poleg tega je zagotavljanje teh virov usklajeno z njegovim strateškim načrtom za ustvarjanje svetovne trgovinske bilance za ZDA, zlasti v razmerju do Kitajske. Vendar so mirovna pogajanja v mirovanju, saj se je Washington po vročem pogovoru med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim odločil začasno ustaviti vso vojaško pomoč Ukrajini.

Od svojega prvega mandata se je Trump zavzemal za politiko "narediti Ameriko znova veliko", in sicer z uvedbo carin na kitajsko blago, saj je prepričan, da bi tako zaščitil ameriško proizvodnjo. Toda zaradi dobro vzpostavljene kitajske dobavne verige in proizvodne infrastrukture se ZDA soočajo z izzivi pri poskusu redefiniranja trgovinskih odnosov. Še posebej problematična je ameriška odvisnost od kitajske dobave kritičnih mineralov, ki so ključni za visokotehnološko industrijo. Zaradi tega bi lahko bila mirovna pogajanja ključno vprašanje v Trumpovem načrtu carin proti Kitajski.

Velika odvisnost

Ameriški predsednik je podvojil uvozne carine na kitajsko blago na 20 odstotkov, medtem ko je uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz dveh največjih ameriških trgovinskih partneric. Nekateri se sprašujejo, zakaj Trump Kitajski ni uvedel bolj agresivnih carin, kot je to storil z Mehiko in Kanado.

ZDA so močno odvisne od kitajskih kritičnih mineralov, ki so bistveni za proizvodnjo elektronskih naprav, avtomobilskih baterij, letal in vojaške opreme. Kitajska prevladuje v svetovni proizvodnji več kot polovice od 50 kritičnih mineralov, ki jih je leta 2022 opredelila vlada ZDA, poroča TD Economics. Poleg tega ima Kitajska skoraj monopol pri predelavi teh mineralov, saj nadzoruje 90 odstotkov svetovne predelave. Med letoma 2020 in 2023 so ZDA iz Kitajske uvozile sedemdeset odstotkov redkih kovin, kar pojasnjuje Trumpovo namero, da si zagotovi alternativne vire iz Ukrajine.

Decembra 2024 je Kitajska uvedla prepoved izvoza in omejitve več ključnih mineralov v ZDA, potem ko je Washington dan prej uvedel nove omejitve izvoza čipov na Kitajsko. Peking je prekinil izvoz antimona, galija, germanija in izjemno trdih materialov ter zaostril pravila za pošiljanje izdelkov iz grafita. Galij je ključni element v obrambni industriji, medtem ko je grafit ključen za proizvodnjo električnih vozil in jedrskih reaktorjev, poroča Euronews.

Bi lahko Ukrajina postala nov vir redkih mineralov za ZDA?

Po podatkih ukrajinske državne geološke službe se približno pet odstotkov kritičnih svetovnih surovin nahaja v Ukrajini, vključno z milijoni ton zalog grafita, tretjino evropskih nahajališč litija in sedmimi odstotki evropskih zalog titana. Ukrajina ima tudi znatne zaloge kovin, kot so baker, cink, srebro, nikelj in kobalt. Odkrili so tudi redke zemlje, skupino 17 elementov, ki so ključni za visokotehnološke industrije.

Toda nekateri ključni rudniki in nahajališča redkih kovin v Ukrajini so morda pod ruskim nadzorom od začetka vojne leta 2022. Poleg tega bi lahko pomanjkanje naložb v Ukrajini omejilo zmožnost države, da zagotovi proizvodnjo na ravni, ki jo Trump želi, zlasti ko gre za predelavo teh surovin. Strokovnjaki tudi izražajo dvome o tem, ali ima Ukrajina res zaloge redkih kovin na ravni, kot jo pričakuje Trump.

Po podatkih neodvisnega raziskovalnega podjetja Argus Media se globalne ocene vrednosti redkih kovin gibljejo med 4 milijardami dolarjev (3,8 milijarde evrov) in 12,5 milijarde dolarjev (12 milijard evrov). Zato je ocena Trumpove administracije, da so ukrajinske zaloge mineralov vredne 500 milijard dolarjev (477 milijard evrov), težko vzdržna, poroča Euronews.

Vir: Euronews