Zaslužijo milijarde z enim samim ciljem: da ostanete pred zaslonom čim dlje

Ste že kdaj odprli Instagram ali TikTok za nekaj minut, nato pa ugotovili, da je minila skoraj ura? Niste edini. Družbena omrežja so postala eden najbolj donosnih poslovnih modelov digitalne dobe, njihov uspeh pa temelji na preprostem principu: čim več časa uporabniki preživijo na platformi, tem več denarja lahko podjetja zaslužijo z oglasi.

Neskončno drsenje po vsebinah, priporočila algoritmov in stalna obvestila niso le priročne funkcije. Zasnovani so tako, da uporabnike čim dlje zadržijo pred zasloni, saj ravno pozornost predstavlja najdragocenejšo surovino sodobnega digitalnega gospodarstva. 

Najboljši dokaz je Meta, lastnica Facebooka in Instagrama. Po podatkih, ki jih povzema Deutsche Welle, je podjetje lani ustvarilo rekordnih 196,2 milijarde dolarjev (približno 168,3 milijarde evrov) prihodkov iz oglaševanja. Večina tega denarja je neposredno povezana z angažiranostjo uporabnikov in časom, ki ga preživijo na platformah.

Podobno velja tudi za druga velika tehnološka podjetja. Več uporabnikov kot klikne na vsebine, komentira objave ali si ogleda video, več oglasov lahko platforme prikažejo in več prihodkov ustvarijo.

Prav ta model pa vse pogosteje sproža vprašanja o vplivu družbenih omrežij na duševno zdravje, zlasti pri mladih.

V ZDA je konec poletja skupina 29 zveznih držav vložila tožbe proti družbi Meta. Tožniki trdijo, da so bile platforme namerno razvite tako, da spodbujajo zasvojenost pri mlajših uporabnikih.

Meta je medtem pristala na poravnave, katerih skupna vrednost lahko doseže do 18 milijard dolarjev (15,5 milijarde evrov), ter sprejela dodatne ukrepe za zaščito mladoletnikov, vključno z omejitvami časa uporabe in nočnimi blokadami računov.

Raziskave, na katere se sklicuje Deutsche Welle, opozarjajo na povezave med intenzivno uporabo družbenih omrežij ter povečano pojavnostjo anksioznosti, depresije in nezadovoljstva z lastno telesno podobo.

Zaradi tega nekatere države razmišljajo o strožjih omejitvah, ponekod pa so že sprejeli prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let.

Ena od predlaganih rešitev je sprememba samega poslovnega modela.

Raziskava psihologinje Cornelie Sindermann z Univerze Charlotte Fresenius v Heidelbergu je pokazala, da bi bilo več kot polovica odraslih in približno dve tretjini mladih pripravljena plačevati za družbeno omrežje, ki ne bi temeljilo na oglasih in bi imelo strožje varnostne standarde.

Tudi Meta že preizkuša naročniške različice Facebooka in Instagrama brez oglasov v državah Evropske unije in Združenem kraljestvu.

Razprava o družbenih omrežjih pa se vse bolj prepleta z razvojem umetne inteligence.

Tehnološki velikani, ki upravljajo največje platforme na svetu, hkrati vlagajo ogromna sredstva v razvoj sistemov umetne inteligence. Podatki, zbrani prek družbenih omrežij, predstavljajo izjemno dragocen vir informacij o vedenju ljudi, njihovih interesih in navadah.

Prav zato strokovnjake skrbi, da bi se nekatere sporne prakse, razvite v obdobju družbenih omrežij, lahko prenesle tudi v prihodnje generacije sistemov umetne inteligence.

V digitalnem gospodarstvu pozornost uporabnikov ni več le stranski učinek, temveč glavni produkt. Družbena omrežja tekmujejo za vsako minuto našega časa, saj je prav čas tisti, ki se na koncu pretvori v oglaševalske prihodke in milijardne dobičke.

Vprašanje pa ostaja: ali bomo v prihodnosti še naprej plačevali z lastno pozornostjo ali pa bomo pripravljeni za bolj zasebne in manj zasvojljive digitalne storitve plačati z denarjem?

Viri: Biznis Telegraf, DW