V času geopolitičnih napetosti, vojn, sankcij in inflacije se vrača stari znanec – zlato. Centralne banke po svetu ga znova kupujejo v rekordnih količinah, saj velja za eno najvarnejših oblik zaščite premoženja. A presenetljivo je, kdo je trenutno največji kupec med državami.
Po podatkih, ki jih povzema Telegraf Biznis, je bila leta 2025 največja kupka zlata v Evropi – in celo pred Kitajsko – Poljska. Njena centralna banka je zgolj v enem letu dokupila več kot 100 ton zlata in s tem skupne rezerve približala meji 600 ton.
Trend se je nadaljeval tudi v začetku leta 2026, ko so centralne banke po podatkih World Gold Council, na katere se sklicuje Telegraf Biznis, znova povečale nakupe. Samo v prvem četrtletju so institucije po svetu neto kupile skoraj 250 ton zlata – več kot v enakem obdobju leto prej.
Zakaj ravno zlato?
Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre za zavestno umikanje od ameriškega dolarja in dolžniških naložb. Zlato ne prinaša obresti, vendar ohranja vrednost in deluje kot zavarovanje v kriznih časih. Kot poudarja omenjena stran, danes zlato ni več relikt preteklosti, temveč ključni del sodobne monetarne strategije.
Zanimivo je tudi, kje stojijo manjše države. Slovenija je leto 2025 končala s približno štirimi tonami zlatih rezerv, Hrvaška pa ima bistveno manj. To jasno kaže, kako različno države razumejo vlogo zlata v svojih financah.
Čeprav povprečni vlagatelj zlata ne kupuje v "tonah", sporočilo centralnih bank ostaja jasno: v negotovih časih se svet znova obrača k starim, preverjenim vrednotam.
Največji prijavljeni kupci zlata v prvem četrtletju 2026:
Poljska – 31 ton
Uzbekistan – 25 ton
Kazahstan – 12 ton
Kitajska – 7 ton
Češka in Malezija – vsaka po 5 ton
Novice za vas:
World Gold Council (Svetovni svet za zlato) je mednarodna organizacija, ki združuje vodilne svetovne proizvajalce zlata. Njena glavna naloga je spodbujanje uporabe in povpraševanja po zlatu v vseh sektorjih, od nakita in industrije do naložb. Organizacija deluje kot ključni vir podatkov in raziskav o trgu zlata, saj spremlja trende nakupov centralnih bank in vlagateljev ter zagotavlja analize, ki pomagajo razumeti vlogo te plemenite kovine v sodobnem svetovnem gospodarstvu.
Zlato velja za 'varno zatočišče' (ang. safe haven), ker ima v nasprotju s papirnatim denarjem ali delnicami lastno, intrinzično vrednost, ki ni odvisna od obljub vlad ali uspešnosti podjetij. V časih visoke inflacije, gospodarske nestabilnosti ali geopolitičnih konfliktov vrednost valut pogosto niha ali pada, medtem ko zlato običajno ohrani svojo kupno moč. Ker ga ni mogoče umetno ustvariti v neomejenih količinah, investitorji in države v njem vidijo stabilno sredstvo za zaščito premoženja pred sistemskimi tveganji.
Dejstvo, da zlato ne prinaša obresti ali dividend, pomeni, da lastnik zlata ne prejema rednega dohodka, kot bi ga na primer z obveznicami ali bančnimi depoziti. Kljub temu ga centralne banke kupujejo, ker njihova primarna naloga ni ustvarjanje dobička, temveč zagotavljanje finančne stabilnosti države. Zlato v rezervah služi kot zavarovanje proti tveganjem, kot so propad valute, huda deflacija ali izguba zaupanja v mednarodni denarni sistem, kjer dolar prevladuje kot rezervna valuta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV