Študija Inštituta za ekonomske in družbene vede (WSI) fundacije Hans Böckler je temeljila na minimalni urni postavki v višini 12,82 evra, pri čemer je polni delovni čas v povprečju znašal 38,2 ure na teden. Upoštevani so bili tudi dodatni dodatki, kot so otroški dodatek, stanovanjski dodatek in drugi družinski dodatki. WSI je analiziral tri tipična gospodinjstva: samsko osebo, samohranilca in družino z otroki.
Samska oseba, ki dela za minimalno plačo, zasluži 2.121,58 evra bruto na mesec oziroma 1.546 evrov neto. S stanovanjskim dodatkom v višini 26 evrov znaša razpoložljivi dohodek 1.572 evrov.
Ista samska oseba, ki prejema socialno pomoč, prejme 563 evrov osnovnega dohodka in 451,73 evra stanovanjskega dodatka – skupaj 1.015 evrov, kar je 557 evrov manj kot če bi delal.
Zaposlena mati samohranilka ima 749 evrov več
Drug primer je mati samohranilka s petletnim otrokom. Zaposlena je za minimalno plačo in zasluži neto 1.636 evrov. Z otroškim dodatkom, družinskimi dodatki, najemnino in preživnino ima skupaj 2.532 evrov. S socialno podporo bi ta znesek znašal 1.783 evrov – kar 749 evrov manj, poroča TPortal.
Tretji primer je družina z enim zaposlenim z minimalno plačo in dvema otrokoma, starima pet in 14 let. Po izračunu WSI je razlika v ugodnosti dela 660 evrov v primerjavi s prejemanjem socialnih transferjev, poroča Tagesschau.
Regionalne razlike zaradi cen stanovanj
Razlike v razpoložljivem dohodku so odvisne predvsem od višine najemnine. Najmanjša razlika pri enoposteljnih gospodinjstvih je bila zabeležena v Münchnu, Dachauu in okrožju München (379–444 evrov), največja pa v Nordhausnu in okrožju Vogtland (652–662 evrov).
"Podatki ankete ponovno kažejo, da imajo prejemniki državljanskega dodatka, ne glede na vrsto gospodinjstva in regijo, manj denarja kot zaposleni, ki delajo za minimalno plačo," je dejala direktorica WSI Bettina Kohlrausch. Dodala je, da morajo ljudje, ki prejemajo ta dodatek, živeti z zelo malo denarja in da je trditev, da ne želijo delati, ker dobro živijo od državljanskega dodatka, "dejansko napačna in stigmatizirajoča".
Osredotočenost na stanovanja in izobraževanje
Po mnenju WSI je namesto razprave o zmanjšanju državljanskega dodatka oz. socialne pomoči treba povečati razpoložljivost cenovno dostopnih stanovanj in vlagati v dodatne kvalifikacije za delovno aktivne prejemnike socialnih prejemkov.
Že leta 2023 je direktor Inštituta za nemško ekonomijo (IW) Michael Hüther poudaril, da je tudi po zvišanju državljanskega dodatka ostala jasna razlika v korist dela, čeprav je takrat kritiziral, da se dodatno delo v slabo plačanem sektorju pogosto finančno ne izplača.
Vir: TPortal in Tagesschau
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV