Gibanje milijarderjev izgublja privržence

Ko milijarderji govorijo o dobrodelnosti, se pogosto poraja vprašanje: ali gre predvsem za pomoč družbi ali tudi za vpliv, ugled in zapuščino? Prav na tem presečišču že več kot 15 let stoji pobuda Giving Pledge, ki sta jo leta 2010 ustanovila ameriška milijarderja Bill Gates in Warren Buffett.

Njun cilj je bil preprost, a ambiciozen. Najbogatejše ljudi na svetu sta pozvala, naj javno obljubijo, da bodo najmanj polovico svojega premoženja namenili dobrodelnim projektom med življenjem ali po smrti. Danes je med podpisniki več kot 250 posameznikov, parov in družin iz več deset držav.

Giving Pledge ni fundacija in ni dobrodelna organizacija, ki bi zbirala denar. Gre za javno zavezo posameznikov z ogromnim premoženjem, da bodo večino svojega bogastva namenili filantropiji. Podpisniki ob tem običajno objavijo tudi pismo, v katerem pojasnijo razloge za svojo odločitev.

Med najbolj znanimi podpisniki so poleg Gatesa in Buffetta še številni podjetniki, vlagatelji in ustanovitelji velikih tehnoloških podjetij. Pobuda je nastala v času, ko se je v svetu hitro povečevalo število milijarderjev, njeni ustanovitelji pa so želeli ustvariti nekakšno novo družbeno normo med najbogatejšimi.

Warren Buffett je že večkrat pojasnil, da ne potrebuje večine svojega premoženja za normalno življenje. V svojem javnem pismu je zapisal, da bo več kot 99 odstotkov njegovega bogastva namenjenega dobrodelnosti.

Podobno razmišljajo tudi številni drugi podpisniki. Prepričani so, da lahko ogromno zasebno bogastvo hitreje rešuje družbene probleme, spodbuja raziskave, izboljšuje zdravstvene sisteme ali financira izobraževanje. Pobuda Giving Pledge poudarja, da želi premožne posameznike spodbuditi k zgodnejšemu in bolj premišljenemu doniranju.

Kljub plemeniti ideji pobuda že od začetka ni brez kritik. Kot opozarja Encyclopaedia Britannica, Giving Pledge ni pravno zavezujoč dokument. Podpisniki svoje obljube niso dolžni izpolniti v točno določenem času, prav tako ni formalnega nadzornega mehanizma, ki bi preverjal, koliko sredstev je bilo dejansko doniranih.

Nekateri strokovnjaki zato menijo, da pobuda predvsem krepi vpliv najbogatejših posameznikov pri odločanju o družbenih prioritetah. Kritiki poudarjajo, da lahko milijarderji prek svojih fundacij usmerjajo sredstva v projekte in teme, ki jih sami ocenijo kot pomembne, namesto da bi o teh vprašanjih odločale demokratične institucije.

Odgovor ni enoznačen. Po eni strani je Giving Pledge odprl javno razpravo o odgovornosti najbogatejših in spodbudil številne velike donacije po vsem svetu. Pobuda je v filantropiji postala eden najbolj prepoznavnih projektov zadnjih desetletij.

Po drugi strani pa je njen dejanski učinek težje izmeriti. Tudi sama Encyclopaedia Britannica ugotavlja, da je namen pobude plemenit, vendar je njen realni vpliv pogosto predmet razprav.

Jasno pa je nekaj: razprava o tem, kaj naj z ogromnim bogastvom storijo najbogatejši ljudje na svetu, še zdaleč ni končana. In prav zato pobuda, ki sta jo pred leti začela Bill Gates in Warren Buffett, ostaja ena najbolj spremljanih filantropskih zgodb našega časa.

Viri: Giving pledge, CNBC, Telegraf biznis, Philanthropy round table, Encyclopaedia Britannica