Milijoni iz 'Putinove palače' pristali pri njegovi partnerki?

Razkošna Putinova palača na obali Črnega morja v Gelendžiku, katere stroški so znašali kar 100 milijard rubljev (približno 1,1 milijarde evrov), je po novem vir škandala. Zadnje poročilo nemškega Bilda, ki citira Meduzo in preiskovalno ekipo Alekseja Navalnega, razkriva, da je od izgradnje palače ostalo 6,5 milijarde rubljev (71,6 milijona evrov), ki naj bi se prelili na račune Aline Kabajeve. Ta nekdanja gimnastičarka, stara 42 let, naj bi bila domnevna partnerka ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar te prenose sredstev še dodatno postavlja pod vprašaj. Izvorna sredstva za projekt, ki je trajal skoraj dve desetletji, in njegovi nepričakovani presežki so postali predmet obsežnih analiz, poroča stran Biznis Telegraf.

Po poročanju ekipe Navalnega je podjetje Investment Solutions ob koncu gradnje Putinove palače leta 2023 beležilo kredit v višini 6,5 milijarde rubljev (71,6 milijona evrov). Namesto da bi bil ta denar vrnjen, naj bi bil domnevno razdeljen in preusmerjen na dve fundaciji, ki sta pod okriljem Aline Kabajeve. Prva fundacija, njena dobrodelna ustanova, ki se uradno posveča promociji športa in obnovi cerkva na Krimu, naj bi prejela 3 milijarde rubljev (33 milijonov evrov). Raziskovalci trdijo, da realni stroški teh projektov ne upravičujejo tako visokega zneska in da naj bi bil denar uporabljen za nabiranje obresti s strani Kabajeve. Drugi del, 3,5 milijarde rubljev (38 milijonov evrov), pa naj bi bil nakazan na fundacijo Himmlische Gnade (Nebesna milost). Te transakcije ostajajo predmet ostrih kritik in obtožb o netransparentnosti, poroča omenjena stran.

Najnovejše podrobnosti, ki jih je predstavil Georgi Alburov iz ekipe Navalnega, so še posebej šokantne. Kot navaja Bild, Alburov trdi, da denar iz fundacij ni bil namenjen širokemu krogu, ampak so ga porabili za organizacijo t. i. trening kampov v Valdaju. Ta lokacija je strateško pomembna, saj se nahaja zgolj 1500 metrov od še ene luksuzne Putinove rezidence. Njegovo stališče je, da je bil dejanski namen teh kampov zabava za otroke Putina in Kabajeve, ki prebivajo v skoraj popolni izolaciji v rezidenci. S tem so jim želeli omogočiti vsaj nekakšno socialno interakcijo z vrstniki, kar je v ostrem kontrastu s trditvami o humanitarni naravi fundacij. To ustvarja resna vprašanja o etičnosti in transparentnosti porabe javnih sredstev.

Preiskave, kot jih navaja Bild, niso omejene zgolj na tok denarja k fundacijam, temveč tudi na nekatere bolj osebne preference in s tem povezane izdatke. Predsedniku naj bi bilo izplačano okoli 30 milijonov rubljev (330.000 evrov), namenjenih ruskemu proizvajalcu luksuznih ur, pri čemer naj bi imel Putin v lasti vsaj dva modela omenjenega podjetja.

Opis Putinove palače sam po sebi razkriva osupljive razsežnosti in ekstravagantne vsebine. Posestvo se razprostira na 7.000 hektarih, kar je presenetljivih 39-krat več od celotne površine Monaka, in je po vsej verjetnosti največji zasebni gradbeni projekt na svetu. Kompleks ne vključuje zgolj bivalnih prostorov, temveč se ponaša s podzemno hokejsko dvorano, kinom, dvorano za bilijard in kazinom, dvema restavracijama in pivnico ter izjemnim posebnim tunelom, vkopanim v skale, z lastnim dvigalom, ki omogoča dostop do morja. Takšne podrobnosti očitno kažejo na življenje v izjemnem luksuzu in oddaljenosti od vsakdanje realnosti.

Kremlj dosledno zanika vse obtožbe glede obstoja in financiranja palače, kakor tudi kakršne koli povezave z Alino Kabajevo v kontekstu teh financiranj. Trdno vztraja pri stališču, da so to izmišljotine, usmerjene v diskreditacijo. Kljub temu se na podlagi finančnih sledi, ki jih je objavil Bild in so jih razkrili preiskovalci, postavljajo resni pomisleki. Dokazi naj bi namreč sugerirali, da je humanitarno delo, pod katerega okriljem so domnevno delovale Kabajeve fundacije, služilo zgolj kot fasada za kritje luksuznega življenjskega sloga posameznikov blizu ruskemu vodstvu. To nasprotje med uradno linijo in razkritimi finančnimi tokovi ostaja osrednji element škandala, ki sproža pomembna vprašanja o vladni integriteti in transparentnosti na najvišji ravni. Incident tako odpira debate o zlorabi moči in javnih sredstev za osebne namene.

Vir: Biznis Telegraf