Korupcija ni le kraja javnega denarja. Korupcija ima daljnosežne posledice: upočasnjuje razvoj, spodkopava pravičnost, odvrača vlagatelje in – kar je najpomembneje – sabotira boj proti podnebnim spremembam. V državah z visoko stopnjo korupcije javnost pogosto nima dostopa do informacij, udeležba državljanov je omejena, zakoni pa se uporabljajo selektivno – kar še dodatno spodkopava boj za okolje, zdravje in pravičnost v družbi. Toda kako lahko vemo, kje je stopnja korupcije najvišja in najnižja?
Odgovore ponuja Indeks zaznave korupcije (CPI), najbolj znano globalno orodje za merjenje korupcije v javnem sektorju, ki ga Transparency International objavlja od leta 1995. CPI ne meri dejanskih primerov korupcije, temveč zaznavanje korupcije – torej, kako korumpiran je po mnenju strokovnjakov in poslovnežev javni sektor v državi.
"Korupcija je globalna, nenehno spreminjajoča se grožnja, ki ne le spodkopava razvoja, ampak je ključni vzrok za upad demokracije, za nestabilnost in kršitve človekovih pravic. Mednarodna skupnost in vsak narod morajo boj proti korupciji postaviti za glavno dolgoročno prednostno nalogo. To je bistveno za boj proti avtoritarizmu in zagotavljanje mirnega, svobodnega in trajnostnega sveta. Nevarni trendi, ki jih je razkril letošnji indeks zaznave korupcije, poudarjajo potrebo po nadaljevanju konkretnih ukrepov za boj proti svetovni korupciji," je po poročanju strani Pun Kufer dejal François Valérian, predsednik organizacije Transparency International.
Indeks temelji na 13 neodvisnih virih podatkov in vsako leto razvrstijo 180 držav na lestvici od 0 (zelo korumpirano) do 100 (zelo brez korupcije). Tudi trenutni rezultati za preteklo leto 2024 razkrivajo zaskrbljujoče trende – v več kot dveh tretjinah držav je korupcija visoka ali stagnira, torej se ne zmanjšuje, medtem ko je svetovno povprečje že leta le 43 točk.
Na vrhu lestvice so kot običajno Danska (90 točk), Finska (88) in Singapur (84) – države, za katere so značilne močne institucije, visoka preglednost delovanja in učinkovito sodstvo. Te države kažejo, kako lahko stabilne demokracije zagotovijo nizko stopnjo korupcije.
Če začnemo od spodaj navzgor, bomo našli države, ki jih opustošijo konflikti, revščina in politična nestabilnost – Južni Sudan (8), Somalija (9) in Venezuela (10), sledijo pa jim Sirija, Jemen, Libija, Eritreja, Ekvatorialna Gvineja, Nikaragva in Sudan. To so države, kjer so institucije oslabljene ali popolnoma ogrožene, pravna država pa skoraj ne obstaja.
Kje je Slovenija?
Slovenija je na 36. mestu – zbrala je 60 točk.
Hrvaška se je lani uvrstila na 63. mesto s 47 točkami, kar je padec v primerjavi z letom prej, ko je imela 50 točk in je bila na 57. mestu. Ta rezultat jih uvršča med najbolj koruptivne članice Evropske unije.
Od 27 članic imajo slabše rezultate le še Romunija (46), Malta (46), Bolgarija (43) in Madžarska (41).
V regiji so zanimivi tudi naslednji podatki: Črna gora (46), Srbija (36) in Bosna in Hercegovina (35), kar je precej za Slovenijo in Hrvaško.
Podatki jasno kažejo, da najnižje stopnje korupcije beležijo v demokratičnih državah z močnimi institucijami in zagotovljenimi državljanskimi svoboščinami. Polne demokracije imajo povprečno oceno CPI 73, medtem ko avtoritarni režimi dosegajo le 33. To dokazuje, da boj proti korupciji ni mogoč brez neodvisnega sodstva, svobodnih medijev, civilne družbe in politične volje za dosledno uveljavljanje pravil, še dodaja omenjena spletna stran.
Viri: Pun Kufer in Transparency International, CPI 2024
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV