Ko pomislite na najdražje stvari na svetu, vam verjetno pridejo na misel diamanti, zlato ali redki minerali. Toda resnični rekorder je nekaj povsem drugega – antimaterija, snov, ki je znanstvenikom poznana kot zrcalna slika običajne materije.
Njena cena? Astronomskih 62,5 trilijona dolarjev za gram (53,9 trilijona evrov), kar je več kot celotna letna svetovna ekonomija, poroča spletna stran Engineerine.
Kaj je antimaterija?
Antimaterija je sestavljena iz antidelcev, ki imajo enako maso kot delci običajne materije, vendar nasprotne električne naboje. Elektronu ustreza pozitron, protonu pa antiproton. Ko se delci materije in antimaterije srečajo, se popolnoma uničita in sprostita ogromno količino energije. Kot poroča ABC News Australia, gre za najbolj nasilni proces, kar si ga lahko zamislite, saj se celotna masa pretvori v energijo.
Ta reakcija je razlog, da se antimaterija pogosto omenja kot teoretično gorivo prihodnosti. Po izračunih bi en gram antimaterije v stiku z enim gramom materije sprostil približno 180 teradžulov energije, kar bi zadostovalo za napajanje mesta, kot je New York, za cel dan, poroča Engineerine.
Zakaj je tako draga?
Cena antimaterije ni posledica njene redkosti, temveč izjemne zahtevnosti proizvodnje in shranjevanja. Kot poroča UNILAD, antimaterije v naravi praktično ni mogoče zbrati, zato jo znanstveniki ustvarjajo v delcih pospeševalnikih, kot je Veliki hadronski trkalnik (LHC) pri CERN-u v Švici, poroča UNILAD.
Postopek je neverjetno neučinkovit: ob trku delcev pri skoraj svetlobni hitrosti nastane le nekaj antidelcev med milijoni trkov. Po podatkih CERN-a bi za proizvodnjo enega grama antimaterije potrebovali 100 milijard let pri trenutnih zmogljivostih. Poleg tega je treba antimaterijo hraniti v popolnem vakuumu in z magnetnimi polji, saj ob stiku z običajno materijo takoj izgine v eksploziji energije, poročata CERN in twistity.com.
Koliko smo je že ustvarili?
Do zdaj je človeštvo ustvarilo le nekaj nanogramov antimaterije, kar je dovolj za napajanje 60-vatne žarnice za nekaj sekund. Vsak poskus proizvodnje zahteva ogromne količine energije – CERN porabi več elektrike kot celotno mesto London v enem letu, poročata omenjeni spletni strani.
Ali ima antimaterija prihodnost?
Kljub nepredstavljivim stroškom znanstveniki verjamejo, da bi antimaterija lahko nekoč revolucionirala vesoljska potovanja in energetske sisteme. Kot piše Sciencing, bi antimaterijski pogon lahko skrajšal potovanje do Marsa z več mesecev na nekaj tednov. Trenutno pa ostaja predvsem predmet raziskav in znanstvene fantastike.
Viri: Engineerine, Sciencing, UNILAD, ABC News, CERN, twistity.com
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV