Ko je japonski minister za kmetijstvo Taku Eto minulo nedeljo na enem od svojih službenih terenov v šali izjavil, da mu "ni treba kupovati riža, ker ga dobi v dar od svojih podpornikov", je pričakoval, da bo množico s tem nasmejal, a je v razmerah, ko se je cena riža v enem letu več kot podvojila, namesto smeha naletel na ogorčenje. 

Japonska se trenutno sooča s svojo prvo večjo krizo življenjskih stroškov v desetletjih, pri čemer je udarila tudi po eni najbolj cenjenih osnovnih živil – rižu. Kot poroča BBC, se je cena riža v zadnjem letu več kot podvojila, uvoženih sort pa je malo.

Eto se je opravičil, nato še odstopil

Eto se je kasneje sicer opravičil in priznal, da je "šel predaleč" s svojimi izjavami, a je po grožnjah opozicije z glasovanjem o nezaupnici vendarle odstopil. To predstavlja nov udarec za vlado premierja Šigeruja Išibe, ki že tako trpi zaradi padca podpore javnosti.

Riž: simbol narodne identitete in gospodarske ranljivosti

V preteklosti so pomanjkanja riža že povzročila politične pretrese. Leta 1918 so zaradi skokovite podražitve riža izbruhnili nemiri, ki so pripeljali do padca vlade. Zato ni presenetljivo, da ima rast cen riža vpliv tudi na priljubljenost premierja Išibe.

Riž, ki je temelj japonske prehrane in identitete, postaja za mnoge nedosegljiv. Razlogi segajo od napačnih vladnih ocen povpraševanja, slabše letine zaradi vremenskih ekstremov, do porasta turističnega obiska, kar je povečalo porabo riža.

Japonski prehranski sistem je v krizi

Po besedah agrarnega ekonomista Kunia Nišikawe z Univerze v Ibarakiju je razlog za podražitev riža v neravnovesju med ponudbo in povpraševanjem, ki pa ga je zakrivila napačna ocena vlade. Kot je dejal za BBC, je vlada do leta 1995 nadzorovala količino pridelanega riža v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami. Čeprav zakon več ne velja, ministrstvo še vedno objavlja ocene povpraševanja, da bi se izognili presežkom.

V letih 2023 in 2024 pa so se močno zmotili. Ministrstvo je ocenilo povpraševanje na 6,8 milijona ton, dejansko pa je bilo 7,05 milijona ton – predvsem zaradi porasta turizma in prehranjevanja v gostilnah po pandemiji. Nišikawa opozarja, da je bila dejanska proizvodnja riža še nižja od predvidevanj, in sicer le 6,61 milijona ton. Hkrati so vroča poletja negativno vplivala na kakovost in količino pridelka.

Vlada je bila marca prisiljena sprostiti državne rezerve riža, prvič po dolgih letih, da bi s tem nekoliko ustavila dvig cen riža, a ji to ni uspelo. Prav tako je začela uvažati riž iz Južne Koreje – kar je za številne Japonce nesprejemljivo, saj tradicionalno dajejo prednost domači pridelavi. 

Kmetje razklani, potrošniki pod pritiskom

Medtem ko visoke cene koristijo nekaterim kmetom, ki opozarjajo, da je predelava riža draga, cene pa nizke, zaradi česar je ogrožen njihov obstoj, pa drugi opozarjajo, da sektor dolgoročno propada. Mnogi mladi kmetje zahtevajo tržno naravnano politiko brez subvencij za nekonkurenčne pridelovalce. Starejši opozarjajo, da je podeželsko kmetijstvo srce lokalnih skupnosti in da bi njegov propad pomenil tudi družbeni kolaps.

Politična kultura na Japonskem

Njegov odstop ni osamljen. Spada v značilno japonsko politično kulturo, kjer so opravičila in odstopi ob javnih spodrsljajih običajni. Politiki in gospodarstveniki praviloma prevzamejo odgovornost brez dolgotrajnega izmikanja, tudi če gre za simbolične napake.

Kaj bi se morala Evropa naučiti iz tega primera?

Predvsem to, kako močno lahko neko osnovno živilo vpliva na politično stabilnost. Tudi evropske države, vključno s Slovenijo, se bodo morale v prihodnosti spoprijeti s podobnimi vprašanji: kako uravnotežiti prehransko varnost, tržno logiko in zaščito lokalne pridelave v času podnebnih in ekonomskih pretresov.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!