Nigerijski goljuf prodal neobstoječe letališče brazilski banki!

Nigerijski goljuf prodal neobstoječe letališče brazilski banki!

M.M.
02.03.2025, 4:10
0
Emmanuel Nwude, nigerijski goljuf, je šokiral svet s prodajo neobstoječega letališča brazilski banki za ogromnih 242 milijonov dolarjev (več kot 231,1 milijona evrov), kar je pustilo trajen vpliv na svetovni finančni sektor.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Emmanuel Nwude, nigerijski bankir in goljuf, se je v zgodovino zapisal kot glavni mož ene največjih finančnih prevar vseh časov. Njegova zgodba o prodaji neobstoječega letališča brazilski banki za vrtoglavih 242 milijonov dolarjev še naprej navdušuje javnost. To je več kot 231,1 milijona evrov!

Ozadje in začetek goljufije

Emmanuel Nwude je bil v 90. letih prejšnjega stoletja pomemben direktor banke Union Bank of Nigeria. Zasnoval je ambiciozen načrt goljufanja s poznavanjem bančnega sistema in povezav v finančnem sektorju. Njegova tarča je bila Banco Noroeste, brazilska banka s sedežem v So Paulu. Nwude se jim je predstavil kot Paul Ogwuma, takratni guverner Centralne banke Nigerije. S to lažno identiteto se je obrnil na Nelsona Sakaguchija, direktorja Banco Noroeste, in mu ponudil mamljivo poslovno priložnost – naložbo v izgradnjo novega mednarodnega letališča v Abuji, glavnem mestu Nigerije.

Priprava kompleksne prevare

Da bi svojo prevaro naredil verodostojno, je Nwude naredil korak dlje od preprostega lažnega predstavljanja. Ustvaril je zapleteno mrežo lažnih dokumentov, pogodb in korespondence, da bi potrdil svojo zgodbo o projektu gradnje letališča. Pri tem je najel celo sostorilce za lažno predstavljanje različnih državnih uradnikov in poslovnih partnerjev. 

Nwude je Sakaguchiju obljubil precejšnjo desetodstotno provizijo za naložbo v projekt. Ta ponudba, skupaj z na videz verodostojno dokumentacijo in prepričljivo predstavo Nwudeja, je bila dovolj vabljiva, da je prepričala Sakaguchija in Banco Noroeste, da sta vložila ogromno denarja.

Med letoma 1995 in 1998 je Sakaguchi izvedel vrsto plačil v imenu Banco Noroeste na račune, ki jih je nadzoroval Nwude. Skupni znesek je dosegel vrtoglavih 242 milijonov dolarjev, kar je več kot 231,1 milijona evrov. V tem obdobju so Nwude in njegovi sostorilci živeli razkošno in ukradeni denar zapravljali za luksuzne nepremičnine, avtomobile in ekstravagantne zabave.

PREBERI ŠE

Policija opozarja na direktorske prevare

Kako so odkrili prevaro?

Prevara je bila dokončno razkrita leta 1998, ko je španska banka Banco Santander poskušala prevzeti Banco Noroeste. Kriminalci so delovali v okviru tipične prevare 419. Prevara, znana kot "419-prevara", običajno vključuje ogromne vsote denarja in domnevno ugledne ljudi. Sakaguchi je še naprej pošiljal denar kot odgovor na telefonske klice in fakse naslednja tri leta in poslal več kot 190 milijonov dolarjev (181,5 milijona evrov), preden je bil februarja 1998 suspendiran iz banke in na koncu odpuščen.

Preiskava je najprej šla v smeri, da je Sakaguchi ukradel denar in si izmislil zgodbo o naložbi v nigerijsko letališče, da bi prikril svoje kraje. Ko pa je preiskava napredovala, je postalo jasno, da je bil res žrtev prefinjene goljufije. Odkritje je sprožilo obsežno mednarodno preiskavo, v katero so bili vključeni organi iz Brazilije, Velike Britanije, Nigerije, Švice in ZDA. Preiskava je hitro pripeljala do Nwudeja in njegovih sostorilcev.

Posledice za Banco Noroeste

Prevara preko e-pošte
Prevara preko e-pošteFOTO: Shutterstock

Odkritje goljufije je imelo katastrofalne posledice za Banco Noroeste. Da bi zagotovili prodajo banki Santander, sta bili lastniki te banke, družini Simonsen in Cochrane, prisiljeni izgubo 242 milijonov dolarjev nadomestiti iz lastnih sredstev. Kljub temu poskusu reševanja je Banco Noroeste leta 2001 propadla, kar je pomenilo konec ene najstarejših brazilskih finančnih institucij.

Aretacija in sojenje

Po odkritju goljufije so Emmanuela Nwudeja in njegove sostorilce leta 2004 aretirali. Soočili so se s številnimi obtožbami goljufije in podkupovanja. Sojenje je bilo dolgo in zapleteno ter je pritegnilo precej pozornosti medijev.

Celo med sojenjem je želel podkupovati. Nwude je namreč poskušal podkupiti Nuhuja Ribaduja, takratnega vodjo Komisije za gospodarski in finančni kriminal, s 75.000 dolarjev v gotovini, kar je 71.622 evrov. 

PREBERI ŠE

Kako je potekala največja finančna prevara v zgodovini?

Kazen

Leta 2005 so bili Emmanuel Nwude in njegovi sostorilci spoznani za krive. Prejeli so skupno 25 let zapora, drugi udeleženci pa krajše kazni. Sodišče je odredilo tudi zaseg Nwudejevega premoženja in plačilo desetih milijonov dolarjev denarne kazni nigerijski vladi. 

Sodba je bila pomembna zmaga za nigerijske oblasti in je pomenila prvi večji uspeh novoustanovljene Komisije za gospodarski in finančni kriminal. Primer je služil kot močno opozorilo morebitnim goljufom in poudaril odločenost Nigerije v boju proti finančnemu kriminalu.

Emmanuel Nwude je bil leta 2006 izpuščen iz zapora, potem ko je prestal del kazni. Vendar s tem njegovih pravnih težav še ni bilo konec. Sprožil je več tožb za izterjavo zaseženega premoženja, češ da je nekaj premoženja pridobil pred storitvijo kaznivega dejanja. Uspelo mu je vrniti premoženje v vrednosti približno 52 milijonov dolarjev, kar je skoraj 50 milijonov evrov. 

Vpliv na finančni sektor

Nwudejeva goljufija je imela daljnosežne posledice za svetovni finančni sektor. Primer je razkril resne ranljivosti v mednarodnem bančnem sistemu in banke po vsem svetu spodbudil, da pregledajo in okrepijo svoje varnostne protokole. Številne finančne institucije so uvedle strožje preglede velikih mednarodnih transakcij in izboljšale svoje sisteme.

Globalna odmevnost primera

Ta prevara je imela tudi globalne posledice. Primer je spodbudil mednarodno sodelovanje v boju proti finančnemu kriminalu in izpostavil potrebo po boljši koordinaciji med finančnimi institucijami in regulativnimi organi različnih držav. Številne države, ki jih je spodbudil primer, so pregledale in okrepile svoje zakone proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Vir: net.hr