Znesek, ki ga bodo otroci današnjih milijonarjev in milijarderjev podedovali v prihodnosti, je tako visok, da si ga je racionalno zelo težko predstavljati. Skupaj osupljivih 16 bilijonov dolarjev bo nekega dne razdeljenih na njihove račune. A obstajajo tudi taki dediči, ki tega denarja ne želijo oz. z njim želijo spremeniti svet. 

Dediščino želijo prerazporediti

Nedavno je v ameriškem Nashvillu potekala konferenca "Making Money Make Change", ki je bila namenjena bogatim dedičem, starim od 18 do 35 let. Tam so se zbrali dediči, ki želijo svojo dediščino prerazporediti. Njihovo zavračanje denarja, do katerega so upravičeni, izhaja iz globoko zakoreninjenega prepričanja med številnimi generacijami Z in milenijci – občutka, da mora veliko bogastvo služiti večjemu dobremu. 

"Star sem bil 21 let, ko sem izvedel, da bom podedoval denar," je za spletno stran Business Insider dejal tridesetletnik, ki je želel ostati neimenovan. "Bilo je res pretresljivo, ker sem sodeloval v boju za zaščito podnebja in opustitev fosilnih goriv. Spoznal sem, da je imela moja moja družina dobiček prav od podjetij, ki sem jim nasprotoval," je poudaril. 

Konferenca je zasnovana tako, da pomaga mladim bogatim dedičem in drugim premožnim posameznikom prerazporediti svoj denar v namene, kot so dostopna stanovanja in podnebne spremembe. Gostitelj, Resource Generation (RG), je v ospredju rastoče niše, ki novi generaciji bogatih otrok pomaga, da se znebijo svojega premoženja, namesto da ga kopičijo. Gibanje je spodbudil vzpon Donalda Trumpa, samega mladega bogatega dediča, in uteleša vse, kar želi spremeniti Resource Generation.

Skupina RG ima zdaj 1000 članov – več kot 300 se jih je pridružilo po ameriških volitvah leta 2016 – in se samo letos namerava odpovedati 100 milijonom dolarjev (približno 95,5 milijona evrov).

Za člane RG delitev premoženja ni stvar trendov. Gre za – odgovornost. Svojega bogastva ne želijo uporabiti za svoj dobiček in užitek, temveč za obogatitev in opolnomočenje drugih. Toda postopek razdedinjenja prinaša vrsto osebnih in finančnih izzivov.

Dediči, od katerih je večina prosila, da ostanejo anonimni, da bi zaščitili svojo zasebnost, so odraščali v dobi dohodkovne neenakosti brez primere. Medtem ko so njihove družine postajale bogatejše, je večji del Amerike postajal revnejši in oni se tega dobro zavedajo. "Čutila sem, da sem v razmeroma podobnem položaju kot moji prijatelji," pravi Sarah, 24-letnica, katere družina živi med Kalifornijo in Anglijo. "Potem sem izvedela za svoje podedovano bogastvo in pomislil - oh, pravzaprav jaz živim v popolnoma drugem svetu kot oni," je dodala.

Kaj pomeni biti 'dober' bogat človek?

Takšna razkritja so dedičem prinesla vrsto čustev: zmedo, krivdo, sram, zamere. Odpoved bogastvu zanje zahteva dvom ne le o svojem mestu v svetu, temveč tudi o svoji identiteti. Prihajajo iz različnih okolij in podpirajo različne namene, vendar se vsi soočajo z istim vprašanjem – kaj pomeni biti 'dober' bogat človek? Ko so kot otroci gledali filme o bogataših, so vedno razmišljali, kakšni zlobneži so to. In nenadoma se soočijo s tem, da so tudi oni "nesramno bogati". 

Toda ti dediči so zelo odločeni, da to spremenijo. Ne obnašajo se kot zlobneži, niti ne izgledajo in ne razmišljajo tako. Redno jih je mogoče videti v majicah z napisi, kot je 'obdavčite bogate' ali pozivi k omejitvam v skladu z varstvom okolja. Pri vsem tem je težko uganiti, da gre za mlade ljudi, ki imajo skupaj na računu 246 milijonov dolarjev (235 milijonov evrov). In to ne vključuje bogastva, ki ga bo podedoval po družini – po 'finančni anketi', ki so jo izpolnili skoraj vsi, razen sedmih prisotnih, gre za okoli 1,5 milijarde dolarjev (več kot 1,43 milijarde evrov). 

Kaj se je dogajalo na konferenci?

Mladi so imeli delavnice, na katerih so se pogovarjali o stanovanjski pravičnosti, nepravičnem davčnem sistemu in podobno. Razpravljali pa so tudi o svojih lastnih težavah, ki jih imajo zaradi svojega premoženja. Mnogi so razkrili, da so med odraščanjem poskušali narediti vse, da bi se vklopili in bili kot vsi drugi. Ena od udeleženk je razkrila, da je opravljala slabo plačana dela, kjer so ji ponujali celo več, saj so bili prepričani, da živi pod pragom revščine.

Ključni del konference pa poteka s certificiranimi finančnimi svetovalci in mentorji upravljanja denarja, ki pomagajo mladim dedičem pri odločitvi, kam in kako prerazporediti bogastvo.

Sarah, ena od dedinj, se je zavezala, da bo prerazporedila še milijon dolarjev iz svojega tamkajšnjega skrbniškega sklada (954.985 evrov), pri čemer ji bo ostalo 400.000 dolarjev (381.994 evrov). Njen cilj je do konca leta 2025 svoje bogastvo znižati na 70.000 dolarjev (66.853 evrov), da bi se znebila denarja, za katerega verjame, da je do nje prišla skozi kapitalizem in kolonializem, ki je prispeval k bogastvu njene družine. Priznava, da jo mama pri tem podpira, medtem ko je oče prizadet, saj njeno početje razume kot zavrnitev darila.

Nekateri udeleženci konference 'Making Money Make Change' so zelo pozno izvedeli, da so njihove družine bogate. Mnogi so bili dejavni pri organiziranju pobud za stanovanjsko in podnebno pravičnost in nekega dne so se zbudili in osuplo ugotovili, da so bili del problema, proti kateremu so se borili. "To je bila dediščina, ki je prišla čez noč," pravi Kavi, 28-letnik, ki je odraščal v Indiji in zdaj živi v ameriškem Massachusettsu. "Šolal sem se za organizatorja. Delal sem z ljudmi, ki so jih ti sistemi zatiranja neposredno prizadeli – in potem sem ugotovil, da se je v mojem življenju nenadoma pojavila ogromna količina denarja," je razkril. 

'Kaj sploh pomeni biti bogat?'

Drugi cilj konference je redefinirati, kaj pomeni biti bogat. Predpostavka je, da za uvrstitev med 10 odstotkov najbogatejših mladih Američanov ni treba imeti milijonov dolarjev podedovanega denarja – dovolj je letni dohodek 105.000 dolarjev (100.256 evrov). Udeleženci konference tudi pravijo, da so presenečeni, kako težko je najti načine, kako se znebiti denarja. Odvisno od tega, kako so ustanovljeni njihovi skladi, bodo morda morali pridobiti soglasje družine ali skrbnika, ki pa se v večini primerov ne strinjajo z njihovim početjem. "Skrbniki nam pravijo: 'Kaj pa otroci vaših otrok?', Mi pa jim odgovorimo: 'Kaj pa vsi drugi otroci?'," je razkrila Meg.

Še več, industrija osebnih financ temelji na ustvarjanju bogastva, ne na razpolaganju z bogastvom. Dediči se zato obrnejo na novo vrsto mentorjev, ki jim pomagajo prerazporediti njihovo bogastvo. "Zanimanje je zelo veliko in imam čakalno listo za individualno mentorstvo. Predvidevam, da je tako pri mnogih mojih kolegih," pravi eden od mentorjev.

'Kaj pa, če zmanjka denarja?'

Odpovedati se bogastvu prinaša še en izziv: na koncu ga imajo bistveno manj. Ash se je soočil s to težavo – star je bil 21 let, ko je od dedka, sedme generacije družine, ki je obogatela s proizvodnjo papirja za bankovce, podedoval 800.000 dolarjev (763.860 evrov). Opravil je prerazporeditev, a nato se je njegov odnos do denarja zelo spremenil, ko je zbolel za rakom. Takrat je bil on ta, ki je moral prositi za finančno pomoč, saj so bili stroški zdravljenja visoki. 

Milijoni so pripravljeni na prerazporeditev

Do konca konference se je 35 dedičev zavezalo, da bo prerazporedilo skupno 9,2 milijona dolarjev (skoraj 8,8 milijona evrov). Biti mlad milijonar ali milijarder pomeni tudi, da je zelo malo vrstnikov, ki razumejo ta vprašanja – in še manj tistih, ki lahko razumejo njihovo željo, da prenehajo biti milijonarji ali milijarderji. Zato so se zavezali, da ostanejo povezani. 

Vir: TPortal