To zakon od delodajalcev zahteva glede zdravja zaposlenih

Čeprav marsikdo promocijo zdravja na delovnem mestu še vedno razume predvsem kot dodatno ugodnost za zaposlene, gre v resnici za zakonsko obveznost delodajalca. Zakon o varnosti in zdravju pri delu od podjetij zahteva, da aktivnosti načrtujejo, izvajajo in spremljajo. Marca letos pa so objavljene posodobljene smernice Ministrstva za zdravje pričakovanja postavile še bolj jasno.

V praksi se pogosto izkaže, da imajo podjetja področje promocije zdravja sicer zapisano v izjavi o varnosti z oceno tveganja, vendar konkretni ukrepi nikoli ne zaživijo. Dokument je morda nastal pred leti, pripravljen s pomočjo zunanjega izvajalca, nato pa ostal shranjen med drugo dokumentacijo podjetja. Med zapisanim in dejansko izvedenim je pogosto precejšnja razlika, prav to pa je ena najpogostejših napak, na katero opozarjajo strokovnjaki.

Za podjetja, ki področja promocije zdravja še niso sistematično uredila, so lahko nove smernice tudi dobra priložnost za prvi korak.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) od delodajalcev zahteva tri ključne stvari. Promocijo zdravja na delovnem mestu morajo načrtovati in izvajati, zanjo zagotoviti potrebna sredstva ter določiti način spremljanja izvajanja aktivnosti. Vse to mora biti zapisano tudi v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

V praksi pa se pogosto pojavlja napačno prepričanje, da je obveznost izpolnjena že z organizacijo posameznih aktivnosti za zaposlene. Enkraten športni dan, košara sadja v pisarni ali subvencionirana športna dejavnost so lahko dobrodošli ukrepi, vendar sami po sebi še ne predstavljajo sistematične promocije zdravja na delovnem mestu.

Ključni poudarek zakonodaje je prav sistematičnost. Delodajalec mora opredeliti, kateri dejavniki vplivajo na zdravje zaposlenih, načrtovati ustrezne aktivnosti in spremljati njihovo izvajanje.

Kot pojasnjuje Domen Zupan, kineziolog in vodja programa Zdravi zaposleni:

"Razlika je preprosta: dogodek se zgodi enkrat in nanj se pozabi, program pa ima cilj, termin in nekoga, ki spremlja, ali se izvaja. Prav to zadnje v praksi najpogosteje manjka."

Za številna mala in srednje velika podjetja je največji izziv prav vprašanje, kako področje urediti na način, ki je hkrati smiseln, izvedljiv in skladen z zakonodajo. Zato je pomembno, da promocije zdravja ne razumejo kot dodatno administrativno breme, temveč kot proces, ki ga je mogoče uvajati postopoma.

Nadzor nad izvajanjem določb Zakona o varnosti in zdravju pri delu izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Če promocija zdravja na delovnem mestu ni urejena skladno z zakonskimi zahtevami, zakon predvideva globo od 2.000 do 40.000 evrov za delodajalca ter od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo.

Toda bistvo teh določb ni kaznovanje podjetij, temveč predvsem spodbujati ustvarjanje delovnega okolja, ki zaposlenim omogoča ohranjanje zdravja, zmanjševanje tveganj in dolgoročno delazmožnost. Zato je smiselno na promocijo zdravja gledati kot na del odgovornega upravljanja podjetja in ne zgolj kot na administrativno obveznost.

Ministrstvo za zdravje je marca letos objavilo posodobljene Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki delodajalcem ponujajo bolj konkretne usmeritve za izvajanje zakonskih obveznosti.

Poseben poudarek namenjajo staranju delovne sile in podaljševanju delovne dobe. Ker zaposleni ostajajo aktivni vse dlje, postaja ohranjanje njihovega zdravja in delazmožnosti pomemben izziv tako za posameznika kot za delodajalca.

Smernice opozarjajo tudi na vpliv digitalizacije. Delo za zasloni, dolgotrajno sedenje, ponavljajoči se gibi in psihosocialne obremenitve, povezane s hitrim tempom dela in stalno dosegljivostjo, lahko pomembno vplivajo na zdravje zaposlenih.

Pomembno je, da promocija zdravja ni omejena zgolj na telesno dejavnost. Smernice zagovarjajo celovit pristop, ki vključuje fizične pogoje dela, organizacijo dela, medosebne odnose, duševno zdravje in druge psihosocialne dejavnike.

Ob tem delodajalcem ponujajo tudi praktične korake za načrtovanje in izvajanje aktivnosti, zato jih lahko razumemo kot priročnik za vsakodnevno delo in ne zgolj kot teoretični dokument.

Mnoga podjetja vedo, da bi morala na področju promocije zdravja narediti več, vendar se pogosto ustavijo pri vprašanju, kje sploh začeti.

Prvi korak je pregled obstoječe izjave o varnosti z oceno tveganja. V njej je smiselno preveriti, kateri ukrepi so predvideni in ali se dejansko izvajajo. Naslednji korak je ugotoviti, katere obremenitve zaposleni v resnici doživljajo pri svojem delu. Šele nato je mogoče načrtovati ustrezne ukrepe in njihovo izvajanje tudi ustrezno dokumentirati.

Ena od možnosti za prvi korak je projekt DIR – Delo in rekreacija, ki ga že sedmo leto zapored izvaja GiBit v okviru programa Zdravi zaposleni.

Projekt je za podjetja brezplačen, izvedba pa poteka med 1. in 22. oktobrom 2026 na lokaciji podjetja. Ekipa strokovnjakov pride v podjetje, izvedba traja približno uro do uro in pol, zaposleni pa za sodelovanje ne potrebujejo posebne opreme ali dodatne organizacije.

Kot pojasnjuje Domen Zupan:

"V proizvodnji je slika drugačna, težava pa ista: ponavljajoči se gibi in obremenitve, ki jih nihče ne razbremeni. V eni uri se da pokazati dovolj, da zaposleni razume, kaj lahko naredi drugače in to je pogosto prvi trenutek, ko o tem sploh kdo govori z njimi."

Po izvedbi zaposleni prejmejo tudi 14-dnevni dostop do vadb programa Zdravi zaposleni.

Za projekt se je doslej prijavilo že več kot 70 podjetij iz 26 krajev po Sloveniji. Med prijavljenimi so proizvodna podjetja in avtomobilska industrija, banke in zavarovalnice, državni organi in sodišča, farmacevtska podjetja, trgovina in logistika, IT-podjetja ter tudi vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove.

Prijave za 7. projekt DIR – Delo in rekreacija so odprte do 11. septembra 2026.

Sodelovanje je za podjetja brezplačno, izvedba pa bo potekala med 1. in 22. oktobrom 2026 na lokaciji podjetja.

Kot poudarja Domen Zupan:

"Podjetja se pogosto ustavijo pri vprašanju, kje začeti in koliko bo to stalo. Zato smo projekt zastavili tako, da jim ni treba organizirati ničesar. Pridemo k njim, med delovnim časom in po obisku vedo, kje so in kaj bi bil smiseln naslednji korak."

Za podjetja, ki promocije zdravja na delovnem mestu še niso sistematično uredila, lahko projekt predstavlja preprost prvi korak. Brez organizacijskih zapletov, brez dodatne opreme in brez stroškov za podjetje omogoča, da zaposleni v delovnem okolju spoznajo praktične pristope za zmanjševanje vsakodnevnih obremenitev ter pridobijo koristne informacije za ohranjanje zdravja in delazmožnosti.

Ker se prijave zaključijo že 11. septembra, je to tudi ena zadnjih priložnosti za vključitev v letošnjo izvedbo projekta, v katerega se je doslej vključilo že več kot 70 podjetij iz 26 krajev po Sloveniji.

Oglasno sporočilo

Viri: GOV.SI, VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU